Spomnimo, da bo kmalu minilo leto dni odkar je bilo v Šentjurju »vroče« zaradi izključenosti tamkajšnje občine iz predloga Zakona o sanaciji Celjske kotline, ker je težava predvsem področje Blagovne. Za takratno dogajanje okoli te pereče problematike bi lahko uporabili slovenski pregovor »tresla se je gora, rodila se je miš«.

Takrat je v dogajanje posegla tudi poslanka Državnega zbora Republike Slovenije Jelka Godec, ki je sklicala novinarsko konferenco na kateri je zatrdila, da bi v tistem času opozicijska SDS v Državnem zboru Republike Slovenije podprla predlog zakona v kolikor bi bila vključena vsa območja, ki so v okolici Celjske kotline potrebna sanacije zaradi vpliva Cinkarne Celje, ne pa da se nekatera območja zaradi neaktivnosti županov niso vključila v predlog zakona.

Hkrati spomnimo, da je takratna opozicija v Občinskem svetu s prvopodpisanim Jožetom Koržetom na to tematiko sklicala tudi izredno sejo občinskega sveta, katere se je udeležila tudi predlagateljica zakona poslanka DZ RS Janja Sluga. Vendar so jo takratni koalicijski svetniki, na čelu z Gibanjem za občino Šentjur, ki jo vodi župan mag. Marko Diaci »nonšalantno« »bojkotirali«, ter tako pokazali, da je to drugorazredna tema v Občini Šentjur.

Na dan omenjene seje, 13. 3. 2018 je bila v prostorih občine tudi novinarska konferenca na kateri sta bila prisotna župan občine in predsednik Sveta Krajevne skupnosti Blagovna Anže Rezar, ki je takrat med drugim povedal tudi, da je sicer območje Za Travnikom prizadeto zaradi bližine odlagališč med drugim tudi cinkarne in železarne. Vendar po njegovih besedah trenutno ne zaznavajo problematike z deponij ter, da spremljajo situacijo na skupnih sestankih s cinkarno in da on vidi večjo težavo v PM 10 delcih, so še o tisti novinarski konferenci poročali na portalu Kozjansko.info.

V tistem času smo iz našega uredništva županu Marku Diaciju poslali tudi nekaj pisnih vprašanj glede njegovega pogleda na reševanje te pereče problematike, a odgovorov nismo prejeli. Zakaj naj bi bil odnos Občine Šentjur do te preče problematike tako »mačehovski« morda kažejo trenutni dogodki. Namreč na strani občine je bil konec leta 2018 objavljen razpis za Javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin. Seveda zadeva ne bi bila zanimiva, če ne bi v konkretnem primeru šlo za zemljišče, ki leži v stanovanjski coni Grajski log II na Proseniškem.

To je namreč območje na katerega naj bi imela Cinkarna Celje največji vpliv in leži v zgoraj omenjeni občini. Tako lahko iz tega sklepamo, da bi morda priznanje župana Marka Diacija ali predsednika Sveta Krajevne skupnosti Blagovna Anžeta Rezarja pomenila, da je tudi Blagovna pod velikim vplivom Cinkarne Celje, manjše zanimanje za potencialne vlagatelje v nepremičnine na tem delu Blagovne, ki je trenutno v velikem razmahu. Zato je na mestu več kot očitno vprašanje: Ali je prodaja nepremičnin na področju Blagovne razlog, da se občina Šentjur ne želi aktivno vključevati v reševanje sanacije Celjske kotline in hkrati ne želi razkriti pravih vplivov Cinkarne Celje na del Krajevne skupnosti Blagovna? Župan občine Šentjur pa se na naša vprašanja ne odziva.

M.I.