Borut Smrdel je s podano izjavo, ki jo je poslal v Državni zbor Republike Slovenije obvestil poslance, da odstopa s funkcije predsednika Državne revizijske komisije. V izjavi je po poročanju STA zapisal, da je iskreno verjel, da za njeno opravljanje zadostujeta strokovno znanje in poštenje, izkušnje pa so prinesle poskuse vplivanja in načrtno vzbujanje dvoma o integriteti zaposlenih.

V svoji odstopni izjavi je zapisal, da  se ob nastopu funkcije ni zavedal da je v današnjih časih popolnoma sprejemljivo, da se s ciljno usmerjenimi PR-kampanjami poskuša redno vplivati na delo neodvisnih državnih organov in na njihovo odločanje.

Smrdel je poleg drugega v njegovi odstopni izjavi zapisal še: “Da je sprejemljivo načrtno vzbujanje dvoma o strokovnosti in integriteti zaposlenih pri teh organih zgolj zato, ker posamezna odločitev organa, ne glede na to, kako strokovno prepričljiva ali utemeljena je, ne ustreza pričakovanjem, željam ali pa interesom udeležencev v postopku ali pa koga drugega. In da je povsem sprejemljivo v položaju, ko je s strani neodvisnega državnega organa ugotovljeno nezakonito ravnanje, kot odgovornega za ta položaj prikazati organ, ki je nezakonitost razkril, ne pa tistih, ki so ravnali nezakonito.”

Na mesto predsednika revizijske komisije je bil Borut Smrdel imenovan septembra 2012, pred tem je bil osem let zaposlen kot svetovalec. Po odstopu z mesta predsednika pa Smrdel ostaja na komisiji.

V državi so bili vsa leta revizijski postopki velikokrat predmet kritik, češ da podaljšujejo postopke izbire izvajalcev projektov, kar pri večjih infrastrukturnih projektih odmika čas gradnje.

Na komisijo so v zadnjem času najbolj leteli očitki zaradi revizijskih postopkov pri iskanju izvajalca gradnje druge cevi predora Karavanke, ki ga Dars, potem ko je Državna revizijska komisija razveljavila njegovo prvotno izbiro, sedaj išče z neposrednimi pogajanji z nekaterimi od ponudnikov. Gradnja na avstrijski strani se je pričela že septembra.

Med drugim je zadeva dobila politične posledice s sklepi, ki jih je na predlog SDS januarja sprejela komisija DZ za nadzor javnih financ. Predmetna komisija od ministrstva za javno upravo med drugim pričakuje predlog zakonodajnih rešitev s področja revizije postopkov javnega naročanja.

Decembra so se na Državni revizijski komisiji odločno uprli tudi načinu komuniciranja strank v sporu, ki, kot pravijo, posega v integriteto Državne revizijske komisije.

Še bolj sta razburila primera škofjeloška obvoznica ter elektronsko cestninjenje, nekateri so pozivali tudi k ukinitvi komisije.

Pred Državno revizijsko komisijo se sproži okoli 350 sporov na leto, vlagateljem oziroma pritožnikom komisija ugodi v od 30 do 45 odstotkov primerov.

M.I.