Občani niso uspeli s svojo pobudo na Ustavnem sodišču o državnem prostorskem načrtu za hitro cesto Šentrupert-Velenje

Foto: PNZ

Pred časom je Ustavno sodišče odločilo, da uredba o državnem prostorskem načrtu (DNP) za odsek tretje razvojne osi Šentrupert-Velenje ni v skladju z ustavo, katerega presojo so na omenjeno sodišče vložili občani Polzele in Braslovč. Sedaj pa je po poročanju STA še zavrglo pobudo za presojo ustavnosti omenjene uredbe, ki so jo vložili občani Šmartnega ob Paki.

Odločitev Ustavnega sodišča je bila soglasna in se glasi, da skupina občanov s prvo podpisano Marijo Medved ni izkazala pravnega interesa za začetek postopka ocene ustavnosti zgoraj navedenega dokumenta. Pobudniki presojo se svoj prani interes utemeljevali z zatrjevanjem, da so v njihovi lasti nepremičnine za katere uredba o DPN-ju predvideva odstranitev njihovih stanovanjskih hiš. Pobudniki so še zatrjevali, da jim v tem položaju niti upravni spor niti individualni postopki razlastitve ne omogočajo učinkovitega varstva pravic.

Ustavni sodniki so se za takšno odločitev odločili, saj je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj. V primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, kar se je zgodilo v omenjenem postopku, pa lahko pobudniki pobudo vložijo šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper izpodbijani akt.

V tem primeru po navajanju Ustavnega sodišča pobudniki ne morejo svojega pravnega interesa utemeljevati s trditvami o pričakovani neučinkovitosti upravnega spora in o neuspehu s tožbo na razlastitev ali izselitev.

Ustavni sodniki so svojo odločitev utemeljili tudi z dejstvom, da izpodbijana uredba ne učinkuje neposredno, saj je Vlada z njo določila prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikost in oblikovanje ter druge pogoje za umestitev načrtovane državne ceste v prostor. Za realizacijo projekta bo moral po navedbah Ustavnega sodišča Dars kot investitor na podlagi uredbe pridobiti gradbeno dovoljenje.

Ta postopek pobudnikom v kolikor bodo izkazali pravni interes omogoča sodelovanje kot stranski udeleženec. Dars bo za pridobitev gradbenega dovoljenja moral izkazati tudi pravico graditi, kar bo mogoče le z urejenim lastninskopravnim razmerjem s pobudniki. Tako bodo lahko pobudniki v tem postopku svoje očitke o nezakonitosti in protiustavnosti uredbe dokazovali v razlastitvenem postopku, v katerem bodo imeli položaj strank oz. bodo lahko pridobili položaj strank udeležencev, če bo za to izkazan pravni interes.

Odločitev Ustavnega sodišča pomeni, da lahko Dars prične z nadaljevanjem postopkov za gradnjo težko pričakovane hitre ceste proti Velenju in Koroški.

M.I.