Pogovor z Jelko Godec o NIOSB – »Tisti pa, ki bo to izvajal v prihodnje bo moral prevzeti vso odgovornost za varno izvajanje dejavnosti.«

Foto: nova24tv

V preteklih dneh je bilo veliko govora ponovno o Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni (NIOSB). Minuli četrtek je bila sklicana tudi novinarska konferenca, na kateri je lokalna poslanka Slovenske demokratske stranke Jelka Godec predstavila razloge zakaj je nujno potrebno, da se skliče nujna seja odbora za zdravstvo, na kateri bodo pojasnjene anomalije ali kot se je sama izrazila agonija, ki prehaja že v kriminalna dejanja.

Seveda je bilo na to temo že veliko napisanega in povedanega. V našem uredništvu se nam pri vsem tem zdita dve stvari nerazumljivi okoli NIOSB. Govora je o 1,8 milijonov denarja, ki naj bi bil porabljen za NISOB, ampak projekt še vedno ni prešel v fizično obliko ali kot nam je v pogovoru potrdila Jelka Godec je to nekakšen milni mehurček, ki ni ne na tleh ne v zraku in ga ni mogoče dejansko otipati. Druga zadeva pa je, da v 21. stoletju, ko imamo dejansko zelo napredno zdravstvo, v Sloveniji nimamo urejenega sistema, kjer bi v naši prihodnosti najmlajšim državljankam in državljanom nudili zdravniško pomoč, ki si jo le-ti zaslužijo in bi je morali biti deležni. Zato smo se za pojasnila obrnili na Jelko Godec, ki se je v novem sklicu Državnega zbora Republike Slovenije brez oklevanja lotila reševanja omenjene problematike.

Kot smo že omenili bi naj po nekaterih podatkih NIOSB prejel že 1,8 milijona evrov za svoje delovanje. Po drugi strani pa zadeva še vedno ni zaživela in inštitut naj ne bi imel še zadostne opreme. Zato nas je zanimalo, če je po mnenju Jelke Godec to premalo denarja, da bi takšna zadeva zaživela vsaj z osnovno medicinsko opremo, ki jo potrebujejo? »Namen je bil, da NIOSB pridobi opremo in prostore od UKC LJ. Po informacijah naj bi bile pogodbe za prenos opreme in prostorov med NIOSB in UKC LJ podpisane maja. Do izvedbe pa do danes še ni prišlo.« Glede na to, da govorimo o 1,8 milijona davkoplačevalskega denarja bi morala zadeva biti vidna že v fizični obliki. Zato nas je zanimalo, če si je morda ona kot poslanka in kot podpredsednica odbora za zdravstvo lahko ogledala kaj je nastalo od omenjenih 1,8 milijona evrov? »Nisem si nič ogledala, ker ni ničesar….«.

Iz zadnjega odgovora torej lahko vidimo oziroma bolje rečeno ne moremo videti kam je šlo toliko davkoplačevalskega denarja. Zadeve so zaradi tega na otroški srčni kirurgiji vedno slabše in slabše in v Slovenski demokratski stranki so se odločili za sklic nujne seje odbora za zdravstvo. Na njej je predlagani sklep, da Vlada Republika Slovenije in Ministrstvo za zdravje v 3 mesecih pripravita akcijski načrt za otroško srčno kirurgijo.

Ker kot smo že omenili je Jelka Godec tudi podpredsednica odbora za zdravstvo nas je zanimalo kakšne konkretne rešitve bi ona predlagala za rešitev tega perečega problema.  »Nikoli se nisem postavila ne na stran NIOSB ne na stran UKC LJ. Slednji trenutno še vedno opravlja to dejavnost, ki  po informacijah ni varna za bolnike. NIOSB trenutno ne deluje. Tako imamo dva javna zavoda, katerih ustanovitelj je vlada in se med sabo ne moreta dogovoriti o izvajanju tako pomembne dejavnosti, kot je otroška kardiologija. Dvotirnost ni nikjer dobra. Ministrstvo za zdravje se mora odločiti kje oz. ali sploh se bo izvajal v Sloveniji program otroške kardiologije. Ali UKC LJ ali NIOSB ali tretji subjekt. Tisti pa, ki bo to izvajal v prihodnje bo moral prevzeti vso odgovornost za varno izvajanje dejavnosti.«

Pri vsej tej zadevi pa so seveda na najslabšem in najbolj prizadeti otroci in njihovi starši, ki kot smo že povedali v 21. stoletju niso deležni strokovne pomoči, ki bi si jo zaslužili. Zato smo za konec pogovora Jelko Godec povprašali, da kot poslanka pove vsem staršem kako ona gleda na to zadevo in kaj bi jim priporočila. »Imamo dobre zdravnike na tem področju. Stari jim naj zaupajo. Za stanje ni krivo strokovno osebje ampak vodstva in politika ministrstva za zdravje.«

Kljub vsemu smo v pogovoru s poslanko Jelko Godec lahko začutili, da še le ni vse izgubljeno. Vendar bo potrebno rešitve najti hitro, katere bodo morale biti učinkovite ter da bo sama naredila vse, da otroci s prirojenimi srčnimi boleznimi dobijo kar se da hitro učinkovito zdravstveno oskrbo.

M.I.