Sloveniji se obeta Nagrada Sveta Evrope za krajino

Foto: Kozjanski park

Konec leta 2018 je Ministrstvo za okolje na podlagi 11. člena Evropske konvencije o krajini objavilo razpis za izbor slovenske kandidature za Nagrado Sveta Evrope za krajino. 15. januarja letošnjega leta je pristojni minister Jure Leben izdal sklep o izboru kandidature, ki se glasi: »Izbrana je bila Občina Kozje, ki je kandidirala na izboru s projektom: »Travniški sadovnjaki in krajina«, katerega izvajalec je bil Javni zavod Kozjanski park.«

Omenjena nagrada za katero se bo potegoval izbrani projekt med vsemi predlogi držav članic Evropske unije, je častno priznanje v obliki diplome projektu, pobudi ali dejavnosti, ki prispeva k promociji, varstvu, upravljanju in načrtovanju slovenskih krajin. Predvsem pa pripomore ozaveščanju javnosti o pomembnosti krajin za človekov razvoj.

Zakaj naj bi bil omenjeni projekt pomemben za omenjeno nagrado?

Velik delež površin zavarovanega območja Kozjanskega parka predstavlja namreč kmetijska kulturna krajina. Prav tako je bilo preteklo tradicionalno kmetovanje močno povezano z naravnimi pogoji, kar je skozi stoletja pripomoglo k nastanku določenih življenjskih prostorov, ki so danes pomembni za ohranjanje biotske pestrosti. Najpomembnejša tradicionalna gospodarska panoga je bilo sadjarstvo. Danes ocenjujejo, da v parku zato raste več kot 50.000 sadnih dreves v sadovnjakih in divjih sadnih dreves v gozdovih, ki pripomorejo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

V Kozjanskem parku so se s travniškimi sadovnjaki pričeli aktivno ukvarjati leta 1999, ko so se pridružili nacionalnemprojektu Oživitve travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije. Med letoma 1998 in 1999 je bil izveden tudi popis ornitofane, ki je pokazal, da je to območje eno najpomembnejših v državi za vrste ptic, ki so vezane na travniške sadovnjake.

S tem projektom tudi skrbijo za naravovarstveni pomen travniških sadovnjakov ter skrbijo za ugodno stanje kvalifikacijskih vrst ptic: črna žolna (Dryocopus martius), pivka (Picus Canus), pogorelček (Phoenicurus phoenicurus), rjavi srakoper (Lanius collurio), sršenar (Pernis apivorus), velika uharica (Bubo bubo), veliki skovik (Otus scops), vijeglavka (Jynx torquilla). Poleg omenjenega so v dvajsetih letih projekta poskrbeli za revitaliziranost travniških sadovnjakov, oživitev in korekcijsko rez na več kot 11.000 drevesih. Vzpostavili so tudi gensko banko – kolekcijski sadovnjak avtohtonih in tradicionalnih sort jabolk in hrušk ter drevesnico. S projektom so navdušili tudi več osnovnih šol zato so v okolici osnovnih šol v Bistrici ob Sotli, Podsredi, Olimju in v Gregovcih zasadili visokodebelna drevesa in uredili sadne drevorede.

Tako so skozi leta kozjanski travniški sadovnjaki in kozjansko jabolko postali simbol varovanja narave, ohranjanja tradicionalne krajine, zdravja ter prepoznavnosti zavarovanega območja Kozjanskega regijskega parka. Tako jabolko danes povezuje lokalno skupnost, upravljalca zavarovanega območja, nevladne organizacije in lokalne prebivalce.

M.I.