DDr. Klemen Jaklič: Trditi, da zlorab v pravosodju ne bi smeli preiskovati v smislu iskanja morebitnih dokazov o teh zlorabah, je absurdno in očitno neresnično – tako bi morali nemudoma ukiniti svobodno in neodvisno novinarstvo

Foto: SDS.si

Danes je Ustavno sodišče po tem, ko je sprejelo zadržanje izvrševanja zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi do njegove končne odločitve za zadeve vezane na sodnike, enako storilo še za tožilce. Po tej odločitvi preiskovalna komisija v zadevi Kangler, do končne odločitve sodišča ne bo smela izvajati preiskovalnih dejanj vezanih na sodnike in tožilce.

Tokrat je ustavno sodišče presojalo pobudo in ustavno pritožbo generalnega državnega tožilca Draga Škete, vrhovnega državnega tožilstva in vrhovnega sodišča. Po njihovem mnenju naj bi v tej zadevi šlo za nedopusten poseg zakonodajne veje oblasti v pravosodje.

Ustavno sodišče je ocenilo, da se v primeru preiskovalne komisije v zadevi Kangler postavlja vprašanje skladnosti zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ker po njihovem naj ne bi vsebovala ustreznih mehanizmov za preprečite protiustavnih parlamentarnih preiskav. Za sklep o zadržanju so glasovali štirje sodniki, dva sta bila proti. Proti sta glasovala drr. Klemen Jaklič in Marko Šorli, ki sta podala tudi odklonilni ločeni mnenji.

Foto: twitter.com

Drr. Klemen Jaklič je v svojem odklonilnem ločenem mnenju navedel, da so ustavni sodniki za odločitev o zadržanju zadeve z razloga, da bi lahko takšna preiskava povzročila nepopravljivo škodo za neodvisnost tožilstva odločili zelo površinsko. Drr. Jaklič je namreč zapisal, da se sodniki niso spustili v presojo, kako bi do takšnih posledic lahko prišlo, glede na zamejenost Akta o parlamentarni preiskavi. Prav tako ustavni sodniki niso presojali ali poleg očitne zamejenosti Akta obstaja še kakšna možnost, ki bi takšno domnevno grožnjo povsem onemogočila.

V ločenem odklonilnem mnenju je pojasnil tudi, da komisija preiskuje dokaze o protipravnih pritiskih na tožilca od zunaj pri konkretnih primerih- to so lahko politiki ali drugi nosilci javnih funkcij. Prav tako komisija preiskuje ali je tožilec takšnim protipravnim pritiskom podlegel morda na podlagi obljubljenih ugodnosti, namesto, da bi ravnal po lastni presoji. Drr. Jaklič je pojasnil tudi, da komisija ne kliče na odgovornost tožilcev za njihovo izvorno in neodvisno izoblikovano presojo, torej zato, ker bi po svoji najboljši vesti v skladu z Ustavo, zakonom in znotraj polja presojali kot so.

Ustavni sodnik drr. Klemen Jaklič je še navedel, da lahko vsak preiskuje protipravne zlorabe v pravosodju v skladu z pristojnostmi. Tako lahko zlorabe preiskuje policija, tožilstvo, sodišča, ki to počnejo v okviru formalne, disciplinske in civilne odgovornosti. Prav tako pa lahko po njegovem prepričanju v skladu s svojimi pristojnostmi takšna dejanja preiskujejo novinarji, civilno družbene organizacije in ne nazadnje tudi vsak državljan in državljanka.

Prav tako je drr. Jaklič prepričan, da je trditi, da zlorab v pravosodju ne bi smeli preiskovati v smislu iskanja morebitnih dokazov o teh zlorabah absurdna in očitno neresnična. To po njegovem pomeni tudi, da bi morali nemudoma zadržati in nato ukiniti svobodno in neodvisno novinarstvo. »Če  bi  preiskovanje  zlorab  v pravosodju prepovedali ali zadržali, bi s tem ukinili nič manj kot enega od predpogojev za delovanje svobodne demokratične družbe«.

Ločeno odklonilno mnenje tudi govori, da ima Državni zbor pomembno mesto pri preprečevanju zlorab katerekoli veje ali organa oblasti, še posebej, če gre za zlorabe, ki v dejanski primerih zatrjujejo, sistemske in če neka družba še ne temelji na globoko ponotranjeni demokratični tradiciji.

Celotni ločeni odklonilni mnenji drr. Klemna Jakliča in tudi Marka Šorlija sta dostopni na spodnjih dveh povezavah.

https://www.us-rs.si/media/u-i-214-19.up-1011-19_odklonilno.lm.ddr.jaklic.pdf

https://www.us-rs.si/media/u-i-214-19.up-1011-19_odklonilno.lm.sorli.pdf

M.I.