Gradivo v berilu za petošolce neprimerno zato od ministrstva zahtevajo umik berila

Foto: pixabay.com

V našem šolstvu smo prišli tako dale, da morajo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Onkološki inštitut (IO) ter Klinika Golnik od ministrstva zahtevati, da umakne berila iz šolskega programa. Omenjene institucije zahtevajo, da se umakne berilo Radovednih 5, dokler ta vsebuje besedilo »Ni bil požar«, poleg tega od ministrstva zahtevajo, da osnovne šole z okrožnico opozori, da ne uporabljajo omenjenega berila. Berilo je namenjeno petemu razredu osnovne šole.

»Besedilo podaja navodila otrokom, kako do cigaret, kako začeti kaditi ter, da jih je potrebno ponuditi tudi prijateljem. Podaja sporočilo, da starši ne bodo odreagirali, če bodo otroci kadili. Besedilo je torej spodbudno glede začetka kajenja, drugih informacij pa ne podaja,« ocenjujejo na NIJZ, OI in Kliniki Golnik.

»V besedilu je opisano, kako Miha pridobi cigarete, kako jih prižge in jih kot trmast mulc do konca pokadi, kako sklene, da bo pokadil vse tri cigarete, ki jih ima, pa če se svet razpoči in kako mu mama prav nič ne reče, ko ji pove, da je kadil. Opisano je tudi ogorčenje njegovih dveh prijateljev, ker jima ni ponudil cigaret. Po branju besedila dobi učenec navodila v (Medijski) ustvarjalnici, da po vzoru duhovitega opisa avtorjev, kako je Miha prišel do cigaret in jih začel kaditi, še sam posnema avtorjev slog ter napiše dramski prizor, v katerem Miha nekega možakarja prosi za ogenj, nato pa prizor s sošolcem tudi odigra,” besedilo povzemajo avtorji poziva, direktotji treh zgoraj navedenih zdravstvenih ustanov, ki menijo, da so “besedilo in predpisane aktivnosti neprimerne za otroke, mladostnike in mlade odrasle katerekoli starosti«.

Foto: emka.si

»Otroci in mladostniki so najpogosteje tarča marketinških sporočil tobačne in drugih industrij, zato je pomembna pazljivost pri izbiri vsebin in načina njihovega podajanja ter preprečevanje izpostavljenosti tem sporočilom,« poudarjajo na NIJZ, OI in Kliniki Golnik.

Omenjeni podpisniki peticije navajajo, da so besedilo in aktivnosti po branju namenjeni učencem 5. razredov, torej 10- ali 11-letnim učencem in opisovanju njihovih vrstnikov.

»Samo sprašujemo se lahko, kako lahko otrok te starosti, pa tudi mladostnik, dojame tako besedilo in kako postopa po teh sugestibilnih sporočilih, kako to vpliva na njegova stališča, prepričanja in pričakovanja glede kajenja tobaka,« pravijo avtorji besedila.

Omenjene institucije opozarjajo na dejstvo, da v Sloveniji začne kaditi največ mladih oseb. Med vsemi, ki so kadarkoli kadili je dve tretjini takšnih, ki so prvič kadili kot mladoletni. Povprečna starost ob prvem kajenju je nižja kot 17 let, po 25. letu starosti pa skoraj nihče več ne prične kaditi. Mlajši kot so otroci, ko poskušajo s kajenjem manj je verjetnosti, da bodo kot odrasli prenehali s to razvado in bodo prešli v odvisnost od nikotina.

Seveda se v Zavodu za šolstvo z pobudniki presoje ne strinjajo in navajajo: »Besedilo, o katerem je govora v pobudi, se uvršča med problemska literarna besedila. Problemska razsežnost besedila zahteva od mladega bralca ne le vživetje in razumevanje, temveč tudi kritično distanco do pripovedovanega«.  Na zavodu so še prepričani, da se z razvojem kritičnega branja gradi kritičen in odgovoren odnos do sebe in drugih, medsebojna strpnost, spoštovanje in sprejemanje drugačnosti, odgovoren odnos do naravnega in družbenega okolja, kulturna in estetska zmožnost.

Zavod za šolstvo se izgovarja tudi na dejstvo, da besedilo ni med obveznimi besedili, ki bi jih naj določal učni načrt in je stvar strokovne avtonomije učitelja. Prav tako naj bi šlo berilo skozi vse postopke preverjanja, vključno z mnenjem recenzentov in sprejetjem na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje.

»Učitelj pri pouku književnosti vodi dialog z mladim bralcem o vseh sestavinah književnega besedila in tako načrtno razvija kritično branje tudi problemskih besedil, kar je jasno zapisano v Učnem načrtu Slovenščina v vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole,« poudarja Milena Kerndi, vodja Predmetne skupine za slovenščino na Zavodu za šolstvo.

Prav tako naj bi si po mnenju zavoda NIJZ, IO in Klinika Golnik napačno predstavljali pomen besedila in je v nasprotju s tem kar so oni razumeli: »To je jasno razvidno tako iz vsebine, v kateri gre pri književni osebi najprej res za skušnjavo in radovednost, s katero se, kot je navedeno tudi v pobudi, tudi v realnosti otroci in mladostniki prepogosto srečujejo in jih je zato treba – tudi s književnimi besedili – opolnomočiti, da so sami sposobni taka in druga škodljiva ravnanja zavrniti in tudi ne podleči vplivom okolja), kot iz načina ubeseditve. Vse izkušnje te književne osebe s poskusi kajenja so izrazito negativne, negativen odnos imajo do kajenja tudi vse druge književne osebe, vključno z vrstnikoma, kar je razvidno tako iz njihovega ravnanja kot iz sloga pripovedi oziroma književne perspektive (humor, ironija, posmeh/norčevanje …).«

Ali se vam zdi primerno, da vaš otrok bere takšno besedilo pri 10- ali 11-letih presodite starši sami ampak kljub vsemu opozorila o škodljivosti kajenja niso povsem zaman.

Vir: Žurnal 24.si

M.I.