“Ni dobro delo, če ni veselo” je odmevalo na Ponikvi

Foto: KGZS.si

V nedeljo je na Slomu pri Ponikvi, rojstnem kraju Antona Martina Slomška, ki je tudi zavetnik kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva potekalo že 16. leto zapored vseslovensko srečanje kmetov. Dogodek pripravlja Kmetijsko gozdarska zbornica, ki je letos za slogan izbrala  Slomškovo misel »Ni dobro delo, če ni veselo«.

Letošnji osrednji govornik na prireditvi je bil publicist in pisatelj Ivan Sivec, ki je v svojem govoru preletel zgodovino največjih mejnikov slovenskega naroda. V govoru se obdobja od Karantanije do Celjskih grofov, posameznikov kot so Jernej Kopitar, France Prešeren in Anton Martin Slomšek ter izpostavil veličino naroda, ki mu pripadamo.

Foto: ivan.sivec.net

»Ponosni smo lahko na svojo zgodovino in ne pristajam na mnenja, da smo narod hlapcev in dekel,« je v svojem govoru spomnil Ivan Sivec. Kot avtor številnih tekstov za narodnozabavne popevke je spomnil na dejstvo, da so lahko narodne pesmi stare tudi 200 ali tisoč let. Zavedati se moramo, da je tudi pesmi moral nekdo ustvariti in so le-te potem skozi stoletja ponarodele.

Vse prisotne je spomnil, da je takšne pesmi pisal tudi Slomšek ter spomnil na danes ponarodelo En hribček bom kupil. Ivan Sivec je vse prisotne opozoril, da se moramo vsi zavedati, da sta v zadnjem času slovenski jezik in kultura močno ogrožena. Nedopustno se mu zdi tudi dejstvo, da se slovenskim študentom na fakultetah lahko predava v angleškem jeziku in da se daje tuji literaturi prednost pred domačo.

»Slomšek je bil začetnik Mohorjeve družbe in vsestranski ustvarjalec, bil pa je tudi zelo blizu ljudem. Ne le po verski plati, pač pa tudi sicer. Zato je prav, da se ljudje tukaj vsako leto zberejo in ga občutijo ter ga imajo radi. Na koncu pa tudi zapojejo En hribček bom kupil,« je svoj govor sklenil Ivan Sivec.

Foto: KGZS.si

Cvetko Zupančič predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se v tokratnem nagovoru ni dotaknil kmetijske politike in njenih negativnih plati, saj je raje izpostavil veselje do dela, pomen vere, solidarnosti, dajanja naprej in odprtosti za novo, ki morajo vladati v slovenskem kmetijstvu. Izpostavil je tudi morebitnih stisk kmetov, s katerimi se lahko soočajo največ mladi zato je poudaril pomembnost vere v boga. Zaveda se, da lahko danes kmetje hitro preidejo v stisko, ki je lahko posledica podnebnih sprememb, naravnih nesreč in drugih razlogov, saj zaradi tega ostanejo brez vsega premoženja in tistega, kar so celo življenje ustvarjali. V ta namen so v Evropi že vzpostavili svetovalne službe za duševno stanje kmetov, nekoč pa je bila cerkev tista, kjer so kmetje reševali omenjene težave.

»Naše delo je lahko veselo, če smo zadovoljni. Če bomo vse težave uspeli spraviti v pravo mero, potem bomo tudi z veseljem delali, saj je najlepši občutek kmeta, kadar nekaj, kar mu dobro uspe, tudi dostojno proda. To je vredno več kot vsaka subvencija,« je dejal Zupančič. Na koncu je izrazil še upanje, da se bodo ljudje začeli zavedati, da brez kmeta in hrane ter s prehransko odvisnostjo drug od drugega ne bo lepe prihodnosti.

Srečanja sta se udeležila tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore in evangeličanski škof Geza Filo. Na srečanju so bili prisotni tudi: predsednik odbora za kmetijstv v Državnem zboru Franci Breznik, domača poslanka Jelka Godec, Bojan Podkrajšek in Boris Doblekar, ki so se strinjali, da je potrebno slovenskega kmeta spoštovati.

Foto: demokracija.si

M.I.