Po novem višja minimalna urna postavka za študentsko delo

Foto: pixabay.com

Poslanci Državnega zbora so na Odboru za finance potrdili novelo zakona o uravnoteženju javnih financ, ki določa, da bo urna postavka za študentsko delo minimalno 5,4 evra bruto. Levica, ki je pripravila zakon si je prizadevala za 5,63 evrov bruto neto kot najnižjo osnovo, vendar koalicija predloga ni podprla.

Predlog mora sedaj na plenarni seji še potrditi Državni zbor, se tako obeta sprememba urne postavke iz sedaj minimalnega zneska 4,89 evra na 5,4 evra bruto. V kolikor bo novela sprejeta bodo spremembe pričele veljati 1. januarja 2020.

Predlagatelj zakona je v osnovi predlagal najnižjo urno postavko pri 5,9 evra, a so po besedah Luke Mesca v dogovoru s koalicijskimi strankami sprejeli kompromis pri 5,63 evra na uro bruto. Kljub temu, so na četrtkovi seji odbora poslanci koalicije vložili dopolnilo in najnižje možno plačilo za študentsko delo postavili pri 5,4 evra bruto na uro oz. 4,56 evra neto.

Predlagatelj se je odločil za povišanje urne postavke, da bi s tem študente približali redno zaposlenim, a so nad ravnanjem koalicije razočarani. »S tem sta bila kršena tako dogovor o kompromisnem predlogu kot sporazum o sodelovanju, ki sta ga podpisali koalicija in Levica,« je po seji dejal Mesec. V koaliciji so mu odgovorili, da je bil kompromis dosežen ob pogoju, da bi predlog obravnaval Ekonomsko socialni svet, kar pa se ni zgodilo.

Vlada, koalicija in opozicija so pretiranemu dvigu minimalne urne postavke nasprotovali, ker so prepričani, da bi se s tem preveč približali plačilu za redno delo in ga s tem naredili nezanimivega za delodajalce.

»Študentsko delo je socialni korektiv, ne more pa biti dominantna oblika dela,« je prepričan Jožef Horvat (NSi).

Andrej Šircelj (SDS) je bil kritičen do samega postopka sprejemanja zakona, saj vlada po njegovem ni pripravila nobenih analiz o tem, kaj pomeni predlagani dvig urne postavke. Zato po njegovem poslanci tudi ne morejo relevantno odločati.

Vir: STA