“Najhujše šele pride,” je zagrozil turški notranji minister Sulejman Sojlu in dodal, da je samo danes 143 tisoč migrantov prešlo proti Grčiji. Turški predsednik Erdogan pa s spuščanjem na sto tisoče migrantov proti grški meji in vojaškimi spopadi z grškimi oblasti dokazuje, da zanj pravila Nata in drugih mednarodnih organizacij ne veljajo. “Z ustvarjanjem dvojnega vala, najprej nezakonitih ekonomskih migrantov in potem še pospeševalnim dodatkom vojnih beguncev iz Sirije, ki so jih ustvarile prav turške vojaške akcije, Turčija ogroža mednarodni mir in varnost (39. člen UL OZN). Da ne govorim o vojnih zločinih, kot je obglavljanje pripadnikov zajetih vojakov nasprotne strani, mučenju. Pa o tem, da Turčija ni prav zgledna država, kjer bi se spoštovale človekove pravice, katerih smisel in pomen zlorabljajo globalisti,” nam je razložil strokovnjak za mednarodno pravo in direktor Inštituta za mednarodno pravo dr. Miha Pogačnik.

V alternativnih medijih v Sloveniji in po svetu so opozarjali, da bo turški predsednik Erdogan znova izsiljeval Evropsko unijo glede zadrževanja več kot 3,6 milijona migrantov v turških migrantskih centrih. V zadnjih dneh so turške oblasti spustile na desetisoče migrantov proti Grčiji, ob tem še vojaško napadle grške vojake. “Turčija je prekršila vrsto pravil mednarodnega prava. Vojaški napad v Siriji je nedovoljena agresija po 42. členu Ustanovne listine OZN, prav tako se kot agresija omejenega obsega kažejo dogajanje na grški meji,” nam je situacijo pojasnil strokovnjak za mednarodno pravo dr. Miha Pogačnik.

Zanimalo nas je, katero pravo velja v tej zapleteni geopolitični situaciji, v kateri se je znašla Grčija in posledično celotna Evropska unija. “Če govorimo o pravnih podlagah, je temeljno obče mednarodno pravo (General International Law), kot izhaja iz Ustanovne listine OZN in iz pravil običajnega mednarodnega prava. Pravo EU je regionalno mednarodno pravo, ki mora biti usklajeno z občim mednarodnim pravom. Enako velja za NATO. Washingtonska pogodba o ustanovitvi NATO sama izrecno poudarja, da je sklenjena v skladu z Ustanovno listino OZN in da se bo v skladu z njo tudi izvajala,” nam je razjasnil dr. Pogačnik.

Zelo zapleten proces med Grčijo in Turčijo povzroča težave tudi zvezi NATO, saj sta se v vojaški spopad zapletli dve njegovi članici.  Zato smo povprašali dr. Pogačnika, ali ima NATO v dani situaciji sploh možnost posredovati. “Pogodba o ustanovitvi NATO je bila sklenjena leta 1949, torej nekaj let za sklenitvijo Ustanovne listine OZN in pravzaprav predstavlja pogodbo, ki predvideva kolektivno samoobrambo držav članic NATO, ki je dopustna na podlagi 51. člena Ustanovne listine OZN. Slednja določba namreč opredeljuje samoobrambo kot neodtujljivo pravico držav, ki jo lahko izvajajo same ali skupaj z drugimi, torej kolektivno, seveda pod določenimi pogoji, kot so notifikacija Varnostnemu svetu OZN, nujnost, sorazmernost. Pogodba o ustanovitvi NATO, ki je bila sklenjena pred več kot sedemdesetimi leti, v povsem drugih časih, seveda ni upoštevala možnosti krize v razmerju med dvema članicama in tako tudi ne zaostritve razmer med Grčijo in Turčijo, ki se je začela že pred desetletji s turško okupacijo Severnega Cipra leta 1974. Takrat mednarodna skupnost in NATO nista ustrezno odreagirala na turške ozemeljske ambicije in dejanja agresije. Danes, ko je svet pametnejši in razmerja drugačna, je priložnost, da se to popravi s pravilno reakcijo. NATO kot tak ima tu sorazmerno zvezane roke, ne pa tudi posamezne njegove članice, ko lahko proti Turčiji ustrezno reagirajo po občem mednarodne pravu.”

Obramba članice EU pred turško agresijo in vdori ilegalnih migrantov bi morala biti samoumevna
Turčija si že več desetletij prizadeva, da bi jo Evropska unija sprejela za članico. Svoje je dodal še slovenski zunanji minister Miro Cerar, ki je turška prizadevanja javno podprl na enem izmed državniških srečanj v Turčiji. S svojimi zadnjimi potezami si Turčija odločno zapira vrata v Evropsko unijo. “Turčija ni članica EU in odslej naprej glede na svoja ravnanja v predvidljivi prihodnosti tudi zagotovo nikoli ne bo, razen če bi se seveda zavzela za to odločitev pomembna ozemlja Evrope. Odločitev EU braniti svojo članico Grčijo in nenazadnje vse državljane EU pred turško agresijo in vdori nezakonitih migrantov bi morala biti logična. Seveda z izjemo globalistov, ki prodajajo državljanom EU smrtno nevarno idejo, da bomo v Evropi preživeli zgolj z multikulturno dekadenco,” sporoča dr. Pogačnik.

Avtor Luka Perš, več lahko preberete tukaj.