Tekma za evropski denar je trda, ambicije Šarca pa omejene – posledice bomo Slovenci čutili še leta!

Marjan Šarec (Foto: epa)

“Pogajanja o tem, kako velik del evropskega kolača si bo zagotovila posamezna država, so v zadnji fazi. Denarja za vse projekte je premalo, zato je tekma za evropski denar zelo trda. Slovenija je pri tem v zelo nerodnem položaju, saj v ključnem trenutku nima operativne vlade. Kohezijska sredstva pomenijo pomemben vir za naš razvoj, zanje bi se morali boriti z vsemi močmi, tako kot to delajo druge države. Bojim se, da so ambicije bivšega predsednika vlade Marjana Šarca in njegove ekipe zelo omejene, kar je za razvoj Slovenije izjemno slabo. Posledice pasivnega ravnanja bomo čutili več let, kajti zapravljene priložnosti ne bo mogoče popraviti,” je izpostavila evropska poslanka Romana Tomc.

Čez teden dni se bodo v Bruslju sestali predsedniki vlad držav članic, osrednja tema njihovih pogovorov bo evropski proračun za naslednjih 7 let, tako imenovani večletni finančni okvir. Včeraj je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potekala razprava o pripravah na to srečanje.

Evropska poslanka Romana Tomc je ob tem povedala, da so pogajanja o tem, kako velik del evropskega kolača si bo zagotovila posamezna država, v zadnji fazi. Denarja za vse projekte je po njenem mnenju premalo, zato je tekma za evropski denar zelo trda.

Posledice pasivnega ravnanja bomo čutili še več let
“Slovenija je pri tem v zelo nerodnem položaju, saj v ključnem trenutku nima operativne vlade. Kohezijska sredstva pomenijo pomemben vir za naš razvoj, zanje bi se morali boriti z vsemi močmi, tako kot to delajo druge države. Bojim se, da so ambicije bivšega predsednika vlade Marjana Šarca in njegove ekipe zelo omejene, kar je za razvoj Slovenije izjemno slabo. Posledice pasivnega ravnanja bomo čutili več let, kajti zapravljene priložnosti ne bo mogoče popraviti,”
ocenjuje evropska poslanka.

Evropska poslanka Romana Tomc.

Evropska komisija je z novim svežnjem zakonodajnih predlogov za obdobje 2021–2027 predlagala posodobitev kohezijske politike. Večina sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj bo namenjena inovacijam, digitalnim tehnologijam, modernizaciji industrije in podpori za mala podjetja. Prav tako bodo sredstva namenjena tudi spodbujanju prehoda na nizkoogljično, krožno gospodarstvo in boju proti podnebnim spremembam.

Po odhodu Velike Britanije iz EU bo na razpolago manj sredstev. Za Slovenijo predlog predvideva nekaj manj kot 3,1 milijarde evrov kohezijskih sredstev, kar je v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom 9 odstotkov manj.

Evropsko poslanko skrbi tudi trenutno črpanje kohezijskih sredstev v Sloveniji: “Slovenija ni uspešna pri koriščenju evropskih sredstev. Izgovori, da so nekatere države še slabše, so neodgovorni in nesprejemljivi. Malo časa je še ostalo, da nadoknadimo zaostanek. Dokaz, da je to mogoče, je koriščenje sredstev v prejšnji perspektivi. Takrat smo uspeli izkoristiti prav vsa sredstva, ki so nam bila na voljo.”

Avtor Rok Krajnc, članek je bil prvotno objavljen tukaj.