Po poročanju Večera je Ustavno sodišče razveljavilo lanskoletno sodbo Upravnega sodišča v Mariboru v primeru skrbništva koroških dečkov. Delavci Centra za socialno delo Velenje so dečka 31.3.2016 brez vednosti starih staršev odpeljali v še neznano rejniško družino. Spomnimo, mamo dečkov je v noči na 26. december 2015 v Velenju ubil njen partner in oče njenih otrok Romeo Bajde. Dečka sta bila ob družinski tragediji stara 3 in 5 let, sta danes stara 6 in 8 let, tri leta in pol sta dečka že v rejništvu. Enkrat mesečno dečka videvata babica Marija Otorepec in dedek Ivan Škratek dečka, po tri ure v prostorih krškega centra za socialno delo.

Marija Otorepec je izpodbijala sodbo upravnega sodišča, s katero je upravno sodišče zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo, ki jo je izdalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. S to odločbo so bile zavrnjene njene vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti za mladoletna vnuka. Na podlagi izvedenega izvedenega postopka je upravno sodišče odločilo, da ne bi bilo v največjo korist otroka, če bi vnuka imela v rejništvu njuna babica. Po informacijah zgoraj navedenega časnika se je sodišče med drugim tedaj sklicevalo na ugotovitev izvedenca klinične psihologije, da babica dolgoročno ne bi zmogla dovolj uspešno upravljati vzgojnega poslanstva. Na takšno sodbo se je babica Marija Otorepec pritožila na vrhovno sodišče, e je le-to zavrnilo njen predlog za dopustitev revizije.

Preko svojega zastopnika, odvetnika Velimirja Cugmasa se je babica pritožila na ustavno sodišče. Po poročanju Večera je ustavno sodišče maja letos otrokoma postavilo kohezijskega skrbnika zaradi ugotovitve njune pravice do izjave v postopku z ustavno pritožbo. Kot poročajo, je slednji v svoji izjavi pojasnil, da morajo v skladu z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je veljal v času izpodbijane sodbe, organi v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist. Po mnenju kohezijskega skrbnika je upravno sodišče imelo ustrezno zakonsko podlago za izvajanje dokazov, s katerimi bi razjasnili dejansko stanje in delovali v korist otrok. Utemeljitev sodišča, da otroka glede na svojo starost in zrelost nista sposobna izraziti svojega mnenja in da prav tako ne bi mogla izraziti svojega mnenja glede skrbništva, ker še nimata lastnih izkušenj o tem, je po mnenju kohezijskega skrbnika napačno. Po njegovem mnenju izvedenca tako zadostuje, da imata otroka izkušnje glede življenja pri rejnikih in življenja pri starih starših.  Naj pa bi kohezijski skrbnik opozoril tudi, da je bilo izvedensko mnenje kliničnega psihologa iz nepravdnega postopka narejeno decembra 2016, zaradi časovne oddaljenosti pa so se sedaj lahko razmere na strani dečkov in babice že bistveno spremenili.

Dečka in babico sta izvedenki pregledali kmalu po tragični smrti matere, sodba s strani upravnega sodišča pa je bila izdana v januarju 2018. Tako sta po mnenju kohezijskega skrbnika otroka v tem času v določeni meri že prebolela travmatično izkušnjo z izgubo matere. Ali navedeno drži ali ne bi lahko po mnenju kohezijskega izvedenca upravno sodišče razjasnilo z postavitvijo ustreznega izvedenca, ki bi dopolnil mnenje kliničnega psihologa. Klinični psiholog bi se osredotočil na

Ali to drži, bi lahko po mnenju kohezijskega izvedenca upravno sodišče razjasnilo z postavitvijo ustreznega izvedenca, ki bi dopolnil mnenje kliničnega psihologa. Slednji bi se osredotočil na kompetence babice za vzgojo lastnih vnukov, česar pa izvedenki v nepravdnem postopku nista storili, saj jih takšna naloga ni bila naložena.

Ustavno sodišče je ob tem v omenjeni zadevi sprejelo tudi stališče, da bi izvedenec moral pisno mnenje, ki ga je podal tudi ustrezno ustno obrazložiti. Tako je po mnenju ustavnega sodišča zavrnitev predloga babice oziroma njenega zastopnika za neposredno zaslišanje od enega od izvedencev prikrajšalo pritožnico za možnost, da učinkovito preizkusi pisna izvedenska mnenja. S tem pa je bila kršena pravica babice do vsebinsko polne kontrole nad izvedbo odločilnega dokaza in s tem kršena njuna pravica do enakega varstva pravic. Ne glede na vse je bilo upravno sodišče po mnenju ustavnih sodnikov dolžno zaslišati izvedenca. Po mnenju ustavnega sodišča bi zaradi posebne narave tega postopka bi tudi po uradni dolžnosti upravno sodišče moralo storiti vse za ugotovitev in zavarovanje največje koristi mladoletnih otrok. Ob tem je ustavno sodišče tudi opozorilo, da je je izvedenec klinične psihologije že v pisnem mnenju navedel, da bi na vprašanje, ali je umik otrok iz travmatiziranega okolja res najboljša rešitev in edino zagotovilo njunega nadaljnjega zdravega razvoja in uspešnostne osebnostne prilagoditve, najbolj kompetentno odgovoril izvedenec s področja otroške klinične psihologije.

Ustavno sodišče je glede na te kršitve sodbo upravnega sodišča razveljavilo ter vrnilo v novo odločanje na prvo stopnjo. V ponovljenem postopku bo moralo ustavno sodišče mladoletnima otrokoma tudi zagotoviti ustrezno zastopanje z zagotovitvijo kohezijskega skrbnika.

M.I.