V maju je Nacionalni inštitut za javno zdravje pristopil k izvajanju šeste nacionalne raziskave o vedenjskem slogu. Predhodnih pet raziskav so na NIJZ opravili v letih 2001, 2004, 2008, 2012 in 2016. V raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog 2020 bodo vključili 17.500 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 74 let. Ob tem so iz Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje sporočili, da so v celjski regiji k sodelovanju v nacionalni raziskavi povabili 2586 prebivalcev. V teh dneh bodo vprašalnik z opomnikom ponovno prejeli po pošti. Anketirance prosijo, da odgovorijo na vprašanja o svojem zdravju in življenjskem slogu.
Z raziskavo želijo na NIJZ raziskati in ovrednotiti življenjske navade in vedenjske dejavnike tveganja, ki so povezani z zdravjem, zlasti s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kot so bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen, kronične bolezni dihal in prebavil ipd. Pridobljeni podatki v tokratni raziskavi bodo pokazali tudi to, kako je epidemija virusa SARS-CoV-2 vplivala na življenjski slog prebivalcev.
»Raziskava bo sicer ponovno omogočila vpogled v razširjenost, intenzivnost in medsebojno povezanost različnih dejavnikov, ki lahko okrepijo ali ogrozijo naše zdravje. Anketiranci bodo odgovarjali na vprašanja o svojem zdravju in počutju, o svojih kadilskih, pivskih, prehranjevalnih in gibalnih navadah, o zagotavljanju varnosti v cestnem prometu in navadah glede koriščenja nekaterih zdravstvenih storitev. Uspeh raziskave in kakovost zbranih podatkov bosta odvisna od pripravljenosti za sodelovanje vseh, ki so prejeli vprašalnik. Vse prejemnike vprašalnika vabimo, da ga izpolnijo in vrnejo po pošti. Na vprašalnik lahko odgovorijo tudi na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. S pomočjo raziskave bomo dobili vpogled v aktualno zdravstveno stanje in navade prebivalcev, povezane z zdravjem, ter primerjavo s podatki iz preteklih raziskav. Rezultati raziskave nam bodo v pomoč pri oceni potrebe po dopolnitvi ali spremembi obstoječih preventivni programov ali kreiranju novih programov tako na državni kot regijskih ravneh. V Sloveniji je bilo v zadnjem desetletju razvitih veliko preventivnih programov, pri pripravi katerih smo se oprli na rezultate omenjenih raziskav. Novo obdobje, nove razmere, vključno z epidemijo covid-19, bodo morda zahtevale dodatne spremembe in prilagoditve programov, ki bodo prebivalcem še bolj pisani na kožo. Sodelovanje naključno izbranih anketirancev v raziskavi je zato neprecenljivo. Do sedaj je izpolnjene vprašalnike po pošti ali preko spleta vrnilo že skoraj 24 odstotkov ali četrtina povabljenih v raziskavo, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Obenem pa vse, ki vprašalnikov še niso izpolnili, vljudno prosimo, da to storijo in nam jih pošljejo. Rezultati raziskave so namreč toliko bolj verodostojni, kolikor več povabljenih se vključi vanjo. Za kakršnakoli vprašanja v zvezi z vprašalnikom je anketirancem na območni enoti NIJZ v Celju na voljo kontaktna oseba, navedena v povabilu k raziskavi,« je povedala prim. Nuša Konec Juričič, vodja skupine za nenalezljive bolezni v Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V teh dneh bodo naključno izbrani prebivalci v raziskavi ponovno prejeli vprašalnik (opomnik) po pošti na domač naslov. Prejemniki lahko na vprašalnik odgovorijo tudi prek spleta. Vprašalnik je dostopen na naslovu https://anketa.nijz.si/CINDI. Za dostop do ankete potrebujejo svoje osebno geslo, ki je navedeno na prvi strani pisma, ki so ga prejeli po pošti.
Z raziskavo bo NIJZ na ravni države in posameznih regij pridobil nove podatke o tistih vedenjih in navadah, ki lahko naše zdravje varujejo ali ogrožajo. Dragocen bo tudi vpogled v nekatere navade ljudi v času epidemije covid-19. Na osnovi zbranih ugotovitev bodo zdravstveni strokovnjaki lažje načrtovali bodoče programe za izboljšanje zdravja prebivalcev, ki morajo biti prilagojeni tudi značilnostim posameznih regij. Kot kažejo podatki iz prejšnjih raziskav, se slovenske regije razlikujejo v umrljivosti in zbolevanju za nekaterimi boleznimi ter v socialno-ekonomskih kazalnikih. »Po ugotovitvah raziskave iz leta 2016 so med anketiranci iz celjske regije ugotavljali povišano število bolezni srca in ožilja (kot so bolečine v prsih pri mirovanju ali med telesno dejavnostjo ali angino pektoris, srčno popuščanje in možganska kap), razjed (ulkusa) na želodcu ali dvanajstniku in kronične ledvične odpovedi. Anketirancem so tudi največkrat v Sloveniji vsaj enkrat izmerili zvišano koncentracijo krvnega sladkorja. Odstotek tistih, ki so kot med vzroki za stres in napetost izbrali tudi hrupno okolje, je bil med anketiranimi iz Savinjske regije višji kot v ostalih regijah. Kajenje je nameraval opustiti v naslednjih 30 dneh ali naslednjih 6 mesecih največji delež anketirancev v Sloveniji. V celjski regiji je v letu 2016 v primerjavi z drugimi regijami več moških in žensk poročalo o dnevnem ali skoraj vsakodnevnem opijanju z alkoholom, ko so ženske ob eni priložnosti popile štiri ali več meric, moški pa šest ali več meric alkoholne pijače,« je povedala Lucija Beškovnik iz Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
M.I.
