Ljubljana 11. julij 2020 – Predsednik vlade Janez Janša je bil včeraj gost oddaje Odmevi, v kateri je spregovoril o različnih aktualnih političnih temah. Osrednja nit pogovora je bila povezana z ukrepi v zvezi z zajezitvijo širjenja koronavirusa, saj je bilo izhodišče pogovora srečanje med slovenskim in hrvaškim predsednikom vlade na Otočcu, ki je prav tako potekalo včeraj. Prvo vprašanje voditeljice oddaje Rosvite Pesek je bilo namenjeno temu, ali bo Hrvaška glede na rast števila okužb pristala na rdečem seznamu.
Številka okuženih je eden od dodatnih razlogov za to srečanje, so pa tudi vsi ostali povezani z njo. Država preide na rdeči seznam takrat, ko preseže 40 okužb na sto tisoč prebivalcev v 14. dneh. Hrvaška je zdaj nekje čez 20. Kar se tiče seznamov in ukrepov, ki avtomatsko sledijo iz teh seznamov, torej o uvrščanju na sezname odločajo številke. Hrvaška je bila uvrščena na rumeni seznam dva ali tri dni pred volitvami pri njih, iz tega pa izhajajo različni ukrepi. Mimogrede, tudi Slovenija je že na rumenem seznamu, glede na število okužb, in zaradi tega smo v zadnjih dneh tudi sprejeli nekatere ostrejše ukrepe,” je dejal premier Janez Janša. Nadaljeval je, da sta obe delegaciji na sestanku na Otočcu primerjali tako imenovane uvožene primere in vire teh okužb ter da je bil sprejet dogovor o bolj intenzivni izmenjavi podatkov. “Glavni vir okužb pa je zdaj, tako pri bas kot na Hrvaškem in tu so potrebni ukrepi na Hrvaškem enaki kot pri nas. Danes so nas seznanili z omejitvami zbiranja, poostrenimi nadzori, z vrsto drugih ukrepov, ki jih pripravljajo, če se bo situacija še naprej zaostrovala. Predstavili so tudi zemljevid, kjer so te okužbe in obalni del, kjer je največ Slovencev, ima zaenkrat še daleč najboljšo sliko v celotni državi,” je dejal Janez Janša.
V zvezi z aplikacijo za slednje okužbam, je premier dejal, da Hrvaška tudi namerava vzpostaviti takšno aplikacijo. Ob tem je slovenski predsednik vlade dejal, da bo naša aplikacija namenjena sledenju okužbam in ne posega v omejevanje neke osebne svobode, saj ne deluje na principu zbiranja in hrambe podatkov. “Gre za opozarjanje pred okužbo in če bomo jeseni imeli močnejši val zaradi hladnejšega vremena, zaradi grip in drugih obolenj, potem bo ta aplikacija edino, kar bo omogočilo koliko toliko normalno življenje brez seveda ponovne ustavitve javnega življenja,” je poudaril premier.
Predsednik vlade Janez Janša je v nadaljevanju spregovoril o njegovem delovnem obisku v Bruslju. Ob tem je spomnil, da Evropa pripravlja večletni finančni okvir in sklad za okrevanje. “Iz tega sklada bomo lahko investirali približno pet milijard evrov, kar je za slovenske razmere velik denar. Z njim lahko naredimo marsikaj, kar je doslej čakalo, zato bodo ta pogajanja naslednji teden v okviru Evropskega sveta izjemno pomembno za prihodnost Evrope in tudi za prihodnost Slovenije,” je dejal. V zvezi z arhivi Banke Slovenije in tožbo, ki jo je vložila Evropska komisija proti Sloveniji v zvezi s tem, je premier dejal, da je tudi drugod po Evropi bilo nekaj primerov, kjer so se zgodile podobne stvari kot pri nas, ko so policije nacionalnih držav zasegale dokumente v nacionalnih bankah, ampak povsod so se prej dogovorili za rešitev, preden je prišlo do tožbe, le pri nas je bila takrat malo prevelika togost. “V praksi to pomeni, da bi morali uradniki Evropske centralne banke priti na lice mesta in povedati, kaj so njihovi arhivi, kaj so pa arhivi nacionalne banke in seveda naši nacionalni organi bi se morali s tem strinjati. Tega poskusa doslej ni bilo in to je tisto, kar smo predlagali. Včeraj sva se s predsednico Evropske komisije dogovorila, da te detajle do jeseni, ko bo postopek na sodišču tekel naprej, pristojni rešuje s pristojnim komisarjem,” je dejal premier Janez Janša.
V zvezi s pogovori z generalnim sekretarjem Zveze Nato Jensom Stoltenbergom, je premier dejal, da je pandemija marsikaj spremenila, tudi kar se tiče obrambnega načrtovanja. “To, kar predlagamo v zakonu o financiranju obrambnih potreb za naslednjih šest let, je v bistvu predlog za sredstva, ki bodo imela dvonamensko rabo,” je dejal premier in dodal, da se bo v zakonu zagotovilo sredstva za transportno letalo, helikopterje, ki jih potrebujemo za reševanje, za potrebe civilne zaščite oziroma za “realne potrebe v realnem času.”
Premier Janez Janša je na vprašanje o odstopu ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa dejal, da je “kuverta aktualnega ministra gospoda Hojsa, v kateri je ponudil odstop, še zaprta. Rekel sem mu, da ga prosim, da počaka s to odločitvijo, naj jo še enkrat premisli, saj smo v situaciji, ko potrebujemo ministra za notranje zadeve, ki je operativen 24 ur na dan. Če si gospod Hojs ne bo premislil, bom to kuverto odprl – ampak to šele takrat, ko bom imel rešitev za to mesto, ker si ne moremo privoščiti nekega praznega teka,” je poudaril premier Janez Janša. Na vprašanje o tem, da so poslovniški roki za posredovanje odstopne izjave že potekli in da je to problem, pa je premier dejal, da to ni problem, saj bodo roki začeli teči, ko bo ta kuverta odprta, “če bo odprta.”
Predsednik slovenske vlade je nato spregovoril še o novi medijski zakonodaji. “Po mojem osebnem mnenju gre za manjše spremembe in za nekatere stvari, ki bi morale biti že zdavnaj narejene. Recimo infrastruktura je po vseh evropskih normah nekaj, kar mora biti enako dostopno za vse in mora biti ločeno od tistega, ki ponuja storitve. Govorimo o oddajnikih in zvezah,” je dejal predsednik vlade. V zvezi s sredstvi, ki jih ima na voljo RTV Slovenija, ki se je po besedah voditeljice že do sedaj otepala z dokaj slabim finančnim stanjem in z razmerami, ki za programske delavce niso rožnate, pa je predsednik vlade dejal, da na RTV Slovenija veliko ljudi dela nadpovprečno in je podpovprečno plačanih. “So pa tudi taki, ki so v obratnem položaju. Nihče me ne bo prepričal, da v dvomilijonski državi institucija, ki razpolaga s preko 100 milijoni evrov proračunskega denarja, nima rezerv,” je zaključil predsednik vlade Janez Janša.
