Odvetnik Radovan Cerjak je razkrinkal laži osredjih medijev in igralcev levega političnega omrežja. Vplivni igralci in mediji v službi bivšega režima so notranjemu ministru Alešu Hojsu ob njegovi zahtevi za revizijo nekaterih spornih neraziskanih kriminalističnih preiskav očitali politične pritiske na delo policije in tožilstva. “Poročanja medijev o zahtevanem nadzoru ministra za notranje zadeve, pa res ne razumem. Minister je oseba, ki nosi politično odgovornost za delo svojega ministrstva in organov, ki delujejo v njem. Zakon o državni upravi je povsem jasen. Potrebno je prebrati 23 in 24. člen o zakonu o državni upravi. To kar zahteva minister Hojs je popolnoma zakonito in logično,” je zapisal odvetnik Radovan Cerjak. Poleg tega tudi 6. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji povsem jasno določa, da “nadzor nad delom policije odredi minister”.
Mediji še vedno vsakodnevno napadajo ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je odredil revizijo nekaterih že zaključenih kriminalističnih preiskav na NPU, v te namene za komentar tudi vabijo “strokovnjake”, da bi kar se da očrnili ministra, ki je reagiral povsem zakonito in legitimno. Odvetnik Radovan Cerjak je izpostavil, da 23. člen Zakona o državni upravi predpisuje, da minister daje organu v sestavi obvezna navodila za delo ter mu naloži, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ali sprejme določene ukrepe ter mu o tem poroča. V 24. členu pa piše, da ministrstvo nadzoruje delo organa v sestavi. Minister lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela organa v sestavi. Predstojnik organa v sestavi mora ministru redno in na njegovo posebno zahtevo poročati o delu organa v sestavi in o vseh pomembnejših vprašanjih s področij dela organa v sestavi.
Poleg tega tudi Zakon o organiziranosti in delu v policiji, ki je lex specialis, povsem jasno določa, da “nadzor nad delom policije odredi minister”. Z nadzorom se namreč ugotavlja zakonitost, strokovnost ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju policijskih pooblastil, opravljanju nalog policije ter izvajanje usmeritev ministra. Vse to predpisuje zakon, ki pa ga osrednji mediji načrtno teptajo in raje prisegajo na medijski linč.
V preteklosti so na podoben način potekale revizije postopka v primeru koroških dečkov v času nekdanje ministrice za delo, družino, socialno zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak. Podobno je ravnala ministrica za notranje zadeve v Cerarjevi vladi Vesna Györkös Žnidar, ko je odredila nadzor nad delom Nacionalnega preiskovalnega urada. Enako je ravnal sedanji minister za obrambo Matej Tonin v primeru insceniranega napada slovenskega vojaka na Danijela Malalana. Teh primerov je veliko in jih bomo v prihodnje tudi obelodanili.
Poročanja medijev o zahtevanem nadzoru ministra za notranje zadeve, pa res ne razumem. Minister je oseba, ki nosi…
Gepostet von Radovan Cerjak am Dienstag, 11. August 2020
Minister Hojs počne le to, kar je pred njim počelo mnogo ministrov v različnih zadevah v preteklih vladah
Minister za notranje zadeve Hojs je v.d. generalnega direktorja policije Andreju Juriču naročil revizijo nekaterih spornih neraziskanih preiskav iz preteklosti. Kot so navedli na ministrstvu, gre za revizijo preiskav v Banki Slovenije iz leta 2012, revizijo primera domnevne zlorabe prevladujočega položaja družbe Pro Plus pri televizijskem oglaševanju, revizijo lani zavržene kazenske ovadbe bančnikov iz NLB v primeru Farrokh, revizijo primera domnevne korupcije v zdravstvu pri nakupu žilnih opornic ter revizijo primera preiskave sumov nepravilnosti na otroški srčni kirurgiji.
To kar so želeli nadzirati v kriminalistični policiji sodelavci ministra Bohinca je pa res bilo nezakonito…(novinarji vedeli – pa nič…) nekaj sem opisal tudi v knjigi…Hojs je glede tega v zakonskih okvirih pa cela odisejada…
— Dušan Mohorko (@MohorkoDusan) August 9, 2020
V koordiniranih političnih in medijskih napadov na ministra Hojsa sta med prvimi resnico razkrila nekdanji direktor kriminalistične policije in sedaj odvetnik Dušan Mohorko. V svojem sporočilu je tako zapisal, da minister Hojs ne počne ničesar nezakonitega. Spomnil pa je na sumljive prakse delovanja nekdanjega ministra za notranje zadeve v Drnovškovi vladi Rada Bohinca. “To kar so želeli nadzirati v kriminalistični policiji sodelavci ministra Bohinca je pa res bilo nezakonito…(novinarji vedeli – pa nič…) nekaj sem opisal tudi v knjigi…Hojs je glede tega v zakonskih okvirih pa cela odisejada,” je zapisal nekdajni direktor kriminalistične policije.
V našem mediju smo vse te afere vplivnega levega političnega omrežja razkrinkali pred slovensko javnostjo, a žal 90 odstotkov neodvisnih medijev v službi bivšega režima je vse to prekrivalo pred slovensko javnostjo. A z nastopom sedanje vlade dobro vedo, da bo resnica prišla na dan, zato že od prvega dne sedanje vlade peljejo totalno medijsko in politično vojno, kakršno še v času samostojne Slovenije nismo doživeli.
Res ste #manipulanti !@aleshojs ne posega v preiskave !
Revizija ZAKLJUČENE preiskave ni in ne more biti poseganje v to preiskavo je pa preverba njene korektne izvedbe.
Če to ne bi bilo dovoljeno in bi bili kriminalisti nedotakljivi potem bi resnično živeli v policijski državi. https://t.co/NielR1seUs— Božo Predalič (@BozoPredalic) August 8, 2020
Potrebno je odpraviti senco dvoma v delo policije
V revizijah bodo po naročilu Hojsa preverili ustreznost ureditve delovanja NPU na podlagi veljavnih predpisov ter proučili, ali ti predpisi morda potrebujejo spremembe. Hojs revizijo zahteva v primerih, “v katerih je bil NPU deležen največ kritik”. Kot so navedli na ministrstvu, gre za revizijo preiskav v Banki Slovenije iz leta 2012, revizijo primera domnevne zlorabe prevladujočega položaja družbe Pro Plus pri televizijskem oglaševanju, revizijo lani zavržene kazenske ovadbe bančnikov iz NLB v primeru Farrokh, revizijo primera domnevne korupcije v zdravstvu pri nakupu žilnih opornic ter revizijo primera preiskave sumov nepravilnosti na otroški srčni kirurgiji.
Kot so navedli, so lahko postopki, ki jih zaključi tožilstvo z zavrženjem ovadb, tudi posledica “slabo opravljenega dela policije in ne zgolj nedolžnosti osumljenih“. “Zato je v vseh naštetih izjemno odmevnih in za davkoplačevalce zelo dragih primerih nujno odpraviti vsako senco dvoma na delo policije. Lahko pa se bo ugotovilo, da delo ni bilo ustrezno opravljeno in da bodo ugotovljena nova dejstva, na podlagi katerih bo tožilstvo imelo razloge za nadaljevanje svojega dela. V obeh primerih bo to le potrdilo pravilnost uvedene revizije“, so zapisali.
Avtor Luka Perš, članek je bil prvotno objavljen tukaj.