Minister za notranje zadeve Aleš Hojs in državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler sta po poročanju portala Siol.net vložila kazenski ovadbi zoper neznanega storilca zaradi suma storitve kaznivega dejanja krive ovadbe. Hojsu anonimna ovadba očita zlorabo položaja z izdajo navodil za revizijo primerov, s katerimi se je ukvarjal NPU.
Hojs, ki je del anonimne kazenske ovadbe prejšnji teden objavil na Twitterju, je že takrat ocenil, da se pritiski globoke države nadaljujejo in da gre za kazensko ovadbo “zaradi zahteve, da se preveri, zakaj se v milijonskih oškodovanjih javnega denarja in pranja denarja za teroriste ni zgodilo nič”.
Zdaj pa je Hojs po poročanju omenjenega portala na vrhovno in okrožno tožilstvo vložil kazensko ovadbo zaradi suma krive ovadbe zoper neznanca, saj da ga je “anonimno naznanil državnemu tožilstvu, čeprav je vedel, da kaznivega dejanja nisem storil”.
Kot je v ovadbi, ki jo je objavil portal in ki nosi žig vrhovnega in okrožnega tožilstva s sredinim datumom, zapisal Hojs, mu neznani storilec očita, da naj bi kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic storil z izdajo usmeritev in obveznih navodil policiji za izvajanje policijskih nalog pri odkrivanju in preiskovanju zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področja gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala, ki jih opravlja Nacionalni preiskovalni urad, za kar naj ne bi imel pravne podlage.
Z julijskimi usmeritvami in obveznimi navodili za izvajanje policijskih nalog pri odkrivanju in preiskovanju zahtevnih kaznivih dejanj je namreč minister odredil revizijo preiskav v Banki Slovenije iz leta 2012, primera domnevne zlorabe prevladujočega položaja družbe Pro Plus pri televizijskem oglaševanju, lani zavržene kazenske ovadbe bančnikov iz NLB v primeru Farrokh, primera domnevne korupcije v zdravstvu pri nakupu žilnih opornic ter primera preiskave sumov nepravilnosti na otroški srčni kirurgiji.
Anonimna kazenska ovadba pa po Hojsovih navedbah temelji na napačni in zavajajoči interpretaciji policijskih in drugih predpisov, ki določajo pristojnosti in dolžnosti ministrstva za notranje zadeve v razmerju do policije kot organa v sestavi. “Z usmeritvami in obveznimi navodili kot minister nisem odrejal ukrepov, kaj je še morebiti treba storiti oz. zoper katere osebe, ker je to v izključni pristojnosti policijskih preiskovalcev in državnega tožilca,” je med drugim pojasnil.
Ob tem je dodal, da je bila večina primerov iz usmeritev že v obravnavi v DZ, kjer je večina sprejela odločitev, da se od pristojnih organov zahteva ukrepanje, saj je prišlo do velikih oškodovanj javnih sredstev. Prav tako je Hojs v svoji ovadbi pojasnil funkcije in pristojnosti ministra za notranje zadeve ter zatrdil, da ni izrabil svojega položaja ali prestopil meje svojih uradnih pravic. Neznani storilec pa je po njegovem prepričanju to tudi vedel, zato so izpolnjeni znaki za sum krive ovadbe.
Anonimna kazenska ovadba iz istega razloga kot Hojsu očita kaznivo dejanje tudi generalnemu direktorju direktorata za policijo in druge varnostne naloge Ladu Bradaču, državnemu sekretarju Kanglerju pa očita zlorabo položaja ali pravic z namenom, da bi svojemu znancu Jožetu Kojcu pridobil nepremoženjsko korist, s tem ko je policiji poslal dopis z zahtevo, da o nepravilnosti konkretnih preiskovalcev, ki so delali na zadevi Marina, obvesti posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva.
Kot je v svoji ovadbi, ki jo je prav tako objavil portal Siol.net, zapisal Kangler, je v očitanem primeru dva dopisa Kojca, naslovljena na notranje ministrstvo in ministra Hojsa, ki mu ju je ta izročil, proučil in ugotovil, da ministrstvo ni pristojen organ za njuno obravnavo, zato ju je odstopil v reševanje pristojnemu organu – policiji.
Avtor: Demokracija
