“Priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije je iz dneva v dan več. Potihoma se priseljujejo, potihoma prejmejo dokumente s podkupninami, veliko jih tukaj biva na črno,” je na seji državnega zbora poudaril predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič. Jelinčič je tako poudaril problematiko priseljencev, kjer se nekateri v Sloveniji prijavijo zato, da prejmejo socialne transferje. Po njegovo ima zaradi tega Slovenija konstantno škodo in konstantne izgube, zato je pozval predsednika vlade Janeza Janšo, da se stvar uredi. Janša je potrdil Jelinčičeve trditve in je poudaril, da bodo v prihodnje z uresničevanjem koalicijske pogodbe pripravili reformo socialnih transferjev in omogočili nadzor nad fiktivnimi bivališči.
Po mnenju poslanca Zmaga Jelinčiča je priseljencev iz nekdanje Jugoslavije iz dneva v dan več. Pravi, da se potihoma priseljujejo, potihoma prejmejo dokumente s podkupninami in zato lahko v Sloveniji bivajo na črno. “Zanimivo je, da se vsi zdaj združujejo in priključujejo tistim skupinam, ki so prišli že pred časom v Slovenijo in v bistvu levi mediji pišejo, da bi morali tisti priseljenci dobiti kar manjšino in manjšinske pravice. Govori se o manjšinah in recimo predstavnik albanskega društva je rekel: “Država bi morala imeti civiliziran odnos do manjšin. Iz drugih društev govorijo, da je potrebno urediti manjšinsko vprašanje,” je še obrazložil.
Kot pravi, so z manjšinskim vprašanjem pričeli v stranki SD, kjer bi po njegovem mnenju radi zrušili slovensko integralnost in slovensko državo, s tem da bi vsem manjšinskim narodom podelili manjšinske pravice. Število priseljencev iz ostalih delov Jugoslavije je približno 200 tisoč, teh ki pridejo na črno je še kakšnih 50 tisoč in to je grozljiva številka zato, ker vsi ti ljudje dobivajo socialne transferje. “Zanimivo je, da letno na Kosovem dvignejo iz bankomatov približno 34 milijonov evrov denarja, ki ga tukaj prejmejo preko transferjev,” je še poudaril.
Kot še pravi, po upravnih enotah enostavno registrirajo ljudi. “En odvetnik mi je pred dnevi rekel, da je v Celju k njemu prišel en priseljenec s Kosova z listom desetih sorodnikov, za katere je zahteval, da se uredi vse papirje, da bodo lahko zaradi združevanja z družino, bivali tukaj,” je še povedal. V nadaljevanju je še obrazložil, da ima ta oseba dovoljenje za bivanje v Sloveniji, dela pa v Avstriji. “Skratka Slovenija ima na področju tega konstantno škodo in konstantne izgube in skrajni čas je, da se zadeva uredi,” je še poudaril in povprašal predsednika vlade, kaj bodo naredili, da se bodo na upravnih enotah pričeli zavedati, katera država smo in da bodo pričeli delovati v koristi lastne države.
“Eno so predpisi, ki so takšni kot so, ponekod luknjičasti. Ta vlada ima v koalicijski pogodbi predvideno reformo socialnih transferjev in tega se lotevamo,” mu je odgovoril premier Janez Janša. Poudaril je, da reforma ni prišla na vrsto takoj zaradi razlogov epidemije koronavirusa, a pravi da so priprave v teku. “Drugo pa je, da se bo dalo s temi stvarmi, z novelo zakona o tujcih, ki se delno dotika tega problema, te luknje urediti,” je še dodal Janša.
Premier ne more razumeti, kako lahko nekdo, ki ima podatke, vpiše toliko ljudi na isti naslov
“Jaz enostavno ne morem razumeti, kako lahko nekdo na upravni enoti, ki ima podatke o tem, koliko ljudi prebiva na enem naslovu in vidi, da jih je tam že sto, naj vpiše še 101. Jaz tega ne razumem, ni tega povsod, tudi ni tega na večini upravnih enot. Nekatere izmed upravnih enot izstopajo kot je na primer Mariborska upravna enota,” je obrazložil svoj pogled na zadevo Janša. Na upravni enoti Maribor so našli ogromno takšnih primerov, kar pa je inšpekcija že v lanskem letu vzela pod drobnogled in našla kar precej kršitev, a po njegovem mnenju tudi inšpekcija ni bila najbolj dosledna.
Upravna enota Maribor (Foto: Facebook)
Inšpekcija je po besedah Janše preverjala bivanje otrok tistih, ki imajo v Sloveniji bivališče, a je bilo njihovo bivanje tukaj pod vprašajem, saj teh otrok ni bilo na šolskih seznamih. Ob nekaj sto primerih, so odkrili sedem kršitev, kar je izjemno malo. Običajno je tako, če šoloobvezni otrok ne hodi v šolo, ga običajno tukaj ni, a obstajajo izjeme. Janša ne more razumeti, kako lahko samo sedem odstotkov od nekaj sto otrok, ki ne hodijo v šolo, dejansko manjka. “V teh upravnih enotah bi v bistvu morali na ministrstvu izvesti dodaten nadzor in ugotoviti, zakaj se ti predpisi kršijo,” je še poudaril Janša. V primeru, da gre za 150 kvadratnih metrov velik prostor, tam pa je prijavljenih nekaj sto ljudi, je popolnoma jasno, da se tam ne more prijaviti še deset dodatnih ljudi. “Ampak ravno to se je ponekod dogajalo, sankcij ni bilo. Nadzor nad fiktivnimi bivališči je absolutno potreben in bo izveden,” je še dodal.
Avtorica Sara Kovač, članek je bil prvotno objavljen tukaj.
