“Takoj, ko je vlada nastopila svoj mandat se je soočila s povsem novo situacijo, v kateri je morala najprej reagirati s prerazporejanjem sredstev za nabavo zaščitne opreme in za kritje najbolj nujnih stroškov za spopad z epidemijo, kar je seveda povzročilo takoj neskladje s tem kar se je sprejelo v smislu javnih financ oziroma proračuna za letošnje leto,” je uvodoma izpostavil predsednik vlade Janeza Janša in dodal, da je vlada v zakonskih rokih pripravila rebalans proračuna za letošnje leto, Po ocenah na podlagi makroekonomskih napovedi, rebalans realistično odslikava javnofinančni položaj države v tem trenutku.
“Verjamem, da bomo v skladu s temi predvidevanji lahko leto tudi zaključili. Bolj pod vprašajem so naslednja leta, ker ne vemo natančno, koliko časa bo ta izziv koronavirusa trajal, vendar je pa to razprava, ki nas čaka v kratkem, ko bo vlada predložila proračunske dokumente za naslednji dve leti,” je dejal predsednik vlade.
Preberite več: Napoved vložitve ustavne obtožbe Janeza Janše je izraz totalne dezorganizacije na levici: Znebili bi se ga na vsak način, a opcije za menjavo ni!
Proračunski primanjkljaj v skladu z normativo, ki ureja zlato fiskalno pravilo v Sloveniji
Ob tem je Janša opozoril, da je proračunski primanjkljaj nominalno dejansko visok. “Je pa – in to poudarjam na samem začetku – v skladu z normativo, ki ureja zlato fiskalno pravilo v Sloveniji tako z ustavnim določilom kot z zakonom, ker ta zakon predvideva izjeme v času izjemnih situacij, in je tudi v skladu z evropsko regulativo, ker je Evropska komisija sprostila okvire, kar se tiče javnega dolga, zadolžitev za to izjemno situacijo. Torej, rebalans proračuna je v skladu z ustavnimi in evropskimi formalnimi okviri, kljub temu pa je treba razložiti, iz česa je sestavljen oziroma zakaj ta visok primanjkljaj. Ob tem je poudaril, da je najbrž prvič v zgodovini te države, ko lahko vlada natančno za vsak evro pojasni, za kaj so oziroma bodo porabljena sredstva.
“To zvišanje proračunskega primanjkljaja za v grobem 4,5 milijarde evrov oziroma ta proračunski primanjkljaj, ki prej ni bil predviden, je nastal zaradi tega, ker so se zaradi epidemije bistveno zmanjšali prihodki in ker so se hkrati povečali odhodki,” je dejal Janša in dodal, da je bilo doslej iz tega okvira, 4,6 milijarde, že izplačano neposrednim uporabnikom za blaženje posledic epidemije covid-19 do začetka tega meseca, skoraj 1,6 milijarde evrov.
Delavci oziroma zaposleni, so po besedah Janše neposredno prejeli skoraj 500 milijonov evrov iz naslova povračila čakanja na delo, začasnega čakanja na delo, ko zaradi višje sile ni bilo možno opravljati dela, pa tudi iz naslova prekomerne obremenitve zaradi obvladovanja epidemije, se pravi skoraj 500 milijonov evrov je bilo izplačanih za ta namen. “Poleg tega je bilo istim prejemnikom, se pravi, zaposlenim ali pa gospodarstvu, v širšem smislu, oproščeno, okrog 560 milijonov evrov, v obliki oprostitve plačila prispevkov za socialno zavarovanje delavcev, nadomestil bolniške od prvega dneva odsotnosti in zvišanja premoženja nekaterih skladov za blažitev posledic epidemije v gospodarstvu,” je poudaril premier.
“Samozaposleni in kmetje so iz tega naslova dobil okrog 130 milijonov evrov, v obliki mesečnega temeljnega dohodka, oprostitve plačila socialnih prispevkov, neposrednih nadomestil zaradi izpada dohodka in nadomestil bolniške od prvega dne odsotnosti. Upokojenci z nizkimi pokojninami so prejeli oziroma jim je bilo izplačano skoraj 70 milijonov evrov, v obliki enkratnega solidarnostnega dodatka in okrog 30 milijonov evrov je bilo izplačanih ostalim ranljivim skupinam, kot so študenti, socialno ogroženi člani kmetij in velike družine,” je nadaljeval predsednik vlade.
S turističnimi boni smo v veliki meri uspeli rešiti tudi turistično sezono
Nato je še povedal, da je bilo v obliki turističnega bona državljanom do začetka tega meseca izplačanih okrog 60 milijonov evrov, do današnjega dne skoraj še enkrat toliko. “S tem ukrepom smo v veliki meri uspeli rešiti tudi turistično sezono in turistično gospodarstvo ohraniti pri relativno zdravi kondiciji, v turističnem gospodarstvu pa dela okrog 60 tisoč ljudi,” je poudaril Janša. Nato je še spomnil, da smo v tem času zagotovili tudi dvig povprečnine občinam, v skupni višini finančnih posledic za letošnje leto, okrog 145 milijonov evrov. “Ta denar so občine delno porabile za blažitev posledic epidemije, delno pa tudi za druge potrebe,” je ob tem še povedal.
“Seveda je kljub vsem tem ukrepom, nekoliko narastla brezposelnost. Zaradi tega so se povečali tudi socialni transferji za brezposelne. V ta namen je šlo za okrog 45 milijonov evrov in zaradi intervencij predvsem v zdravstveni, pa delno tudi pokojninski blagajni, kamor je šlo preko 270 milijonov evrov. Ker določeni ukrepi iz prvih štirih protikorona paketov še vedno veljajo in ker je v pripravi in bo v kratkem na vaših klopeh tudi peti, ker pač ta nevarnost še vedno ni minila in je potrebno omiljevati posledice, je za tovrstne ali pa za nepredvidene stroške, povezane z epidemijo, povečana tudi splošna proračunska rezervacija v tem rebalansu, ki je pred vami, in sicer za dobro milijardo evrov,” je povedal Janša in dodal, da če k tem sredstvom, ki so bila omenjena, prištejemo še nižje prihodke, glede na to, da smo tako gospodarstvo kot posameznike za določen čas oprostili plačevanja davkov in prispevkov, se bo letos v proračun od državljanov nateklo za okoli 230 milijonov evrov manj dohodnine, za okoli 720 milijonov evrov manj DDV-ja in za okoli 170 milijonov manj trošarin.
Avtorica Nina Žoher, več lahko preberete tukaj.
