Sveta maša za teharske žrtve kot opomnik, da zgodovine ne moremo spreminjati ampak jo šele spoznavamo

Foto: katoliska-cerkev.si

Teharje 4. oktober 2020 – Letošnja spominska slovesnost v Spominskem parku Teharje je bila zaradi epidemiološke slike v Sloveniji in po svetu odpovedana. V spomin na vse žrtve medvojnega in povojnega nasilja na Teharjah je tako v teharski cerkvi danes potekala sveta maša. Mašo je daroval upravitelj celjske škofije Rok Metličar. Slovesnosti se je med drugim udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša.

Ob letošnji 75 letnici tragičnih dogodkov je Rok Metličar spomnil, da ti zgodovinski dogodki v srcih prenekaterih ljudi živijo še danes. Med drugim je spomnil še na dejstvo, da letos mineva 30 let, ko so na Teharjih pričeli s sveto evharistijo na mestu, kjer je skušal človek zamaskirati in prekriti storjeno zlo svojemu bratu.

Po besedah Metličarja je cerkev na slovenskem še vedno živa tudi iz razloga, ker je veliko ljudi junaško trpelo v času, ko so šli skozi različna taborišča, zapore, zasliševanja, prisilno delo in so nazadnje velikokrat končali s smrtjo.

Zbrane je po sveti maši nagovoril tudi akademski slikar Marcos Jerman, ki je spomnil, da je svet pred 75-leti pričel odkrivati grozote Auschwitza in drugih nacističnih taborišč, ravno takrat pa je teharsko koncentracijsko taborišče pričelo s svojimi zločinskimi dejanji. Jerman je spomnil, da je nova revolucionarna oblast pričela v opuščenih nemških kasarnah izvajati nasilje nad ljudmi, ki so bili obtoženi izdajalstva in kolaboracije in jih poslala v smrt.

Jerman je v nagovoru spomnil, da je pomembno, da ne pozabimo ljudi brez imena, ki so po mnogih slovenskih krajih tragično končali svojo pot z molitvijo na ustnicah. Prepričan je tudi, da danes arheologi odkrivajo, kar so ideologi dolga leta skrivali zato je še kako pomembno zavedanje, da zgodovine ne moremo spremeniti ampak jo moramo pričeti šele spoznavati.

Teharsko taborišče je revolucionarni oblasti služilo kot območje kamor so po vojni prepeljali zajete domobrance, vojake in civiliste, katere so v nadaljevanju brez sodnih postopkov pobili. Njihova življenja so se končala v okolici Celja, v Bukovžlaku, Hudi jami pri Laškem in rudniških rovih Hrastnika in Pečovnika.

M.I.