Kdo je “zrihtal” policijske plače?

Nekaj podobnega je bilo leta 1996. Napovedan je bil obisk papeža Janeza Pavla II. V Sloveniji. In takratni Policijski sindikat Slovenije je ponovno udaril. Papežu sporočamo, da mu zaradi stavke ne moremo zagotavljati varnosti, ali nekaj podobnega, so sporočili. Po dolgih prerekanjih je zmagal zdrav razum. Večina policistov je dojela, kaj tako sporočilo pomeni, zato so sindikalistom obrnili hrbet in jih zavrnili, kar še danes štejem za uspeh zdrave policijske pameti.

Kasneje sem se velikokrat srečeval s vprašanji policistov, zakaj imajo tako nizke policijske plače zlasti v primerjavi s kolegi iz Avstrije ali Nemčije. Vedno pa sem jim odgovarjal, da je potrebno policijske plače  primerjati s povprečnimi plačami v državi. Logično je torej, da imajo policisti v Nemčiji veliko večje plače kot policisti v Sloveniji, toda tam veliko več plačujejo tudi za stanovanja in druge stroške.

Toda prestavimo se v sedanjost. Pred nekaj dnevi sem v Šmarju pri Jelšah, v nekem lokalu z ženo pil kavo. K sosednji mizi se je usedel visok možakar, star med 50 in 60 let. Takoj me je ogovoril z imenom in priimkom in z menoj začel kramljati. Povedal je, da je že nekaj dni končno upokojenec. Nič posebnega sem si mislil, ko pa je dejal, da je “orožje že vrnil, opremo pa še bo”, je vzbudil mojo pozornost. Vprašal sem ga, če je bil policist. Pritrdil mi je. Pogovor je stekel. Vprašal sem ga po plači. Zelo jasno mi je povedal, da je bil “zadnja leta s plačo veliko bolj zadovoljen, kot pred leti”. In sem še nekoliko “rinil” vanj. “Ja okoli 1500 evrov neto sem dobival zadnja leta, seveda z vsemi povračili za malico in potne stroške,” je dejal. “Ali je bilo v preteklosti slabše”, me je zanimalo. “Seveda, tam okoli leta 2009 pa vse do leta 2017, so bile plače res slabe, šele po tem letu so se lepo povečale”.  Še sem “rinil” vanj. “Torej je zadnji minister Boštjan Poklukar, res poskrbel za policijske plače”, sem provociral. Moj sogovornik, mi je odgovoril, da so se plače, tam od 2017 res lepo povišale.

Nazaj k dejstvom

Mi pa pojdimo k dejstvom. Leta 2012, mi je bilo kot ministru za notranje zadeve jasno, da lahko vsaj del policistov “odlepim” od ostalih uniformiranih poklicev le s spremembo zakona. Z zakonom smo takrat določili, da se del nalog policistov opravlja z zahtevano višjo šolo, del pa s srednjo šolo. Lokalni kriminalist, ki preiskuje tudi zahtevnejša kazniva dejanja ali policist prometnik, ki obravnava hude prometne nezgode, tudi s smrtnim izidom, pač mora imeti vsaj višjo šolo, tisti policist, ki opravlja službo zunanjega varovanja Državnega zbora (straža) ali tisti, ki varuje mejo pač lahko ima srednjo šolo.  Dobra zamisel, ki je bila leta 2013 uzakonjena. Takrat sem računal s tem, da bodo policisti z višjo izobrazbo dobili za štiri plačne razrede višjo plačo, kar bi bilo povsem ustrezno, tisti s srednjo šolo pa bi ostali na nižjih plačah, saj opravljajo manj zahtevne naloge. Stvar bi morala preiti v prakso leta 2016.

To se je tudi zgodilo, a policijski ministri in šefi, ki so prišli za menoj, so vsem policistom določili višješolsko izobrazbo (razen nadzornikom državne meje) in s tem se jim je plača povečala za štiri plačne razrede. Vmes so sindikalisti dosegli tudi svoje, plače policistom so se povečale še za dva plačna razreda. In rezultat? Policijske plače so danes v povprečju višje za več kot 40 % glede na leto 2012, ko sem bil notranji minister. Štiri plačne razrede policistom (višja šola) je prinesel zakon, ki sem ga predlagal jaz, dva plačna razreda pa so s pogajanji dosegli policijski sindikalisti.

No, v očeh povprečnega policista, pa je vse skupaj  “zrihtal” prejšnji minister Boštjan Poklukar. Taka je realnost.