Vsak dan naj bi bili bližje cepivu proti virusu SARS-CoV-2, ki povzroča covid-19. Nedavno so na Nova24TV poročali, da je Evropska agencija za zdravila (EMA) sprejela vloge farmacevtskih gigantov, Pfizerja, BioNTecha in Moderne za pogojno dovoljenje za uporabo njihovega cepiva na območju EU. Omenjena agencija je ravno tako izdala smernice, ki bodo proizvajalcem cepiv olajšale hitrejšo in enostavnejšo proizvodnjo ter označevanje cepiv.
Slovenija po trditvah ministrstva za zdravje sodeluje v skupnem javnem naročanju dobave cepiv proti covidu-19, ki ga vodi Evropska komisija in vključuje vse države članice EU. Kot je novembra 2020 pojasnil minister za zdravje Tomaž Gantar, “Evropska unija kot velik kupec, za približno 450 milijoni prebivalcev, lahko v pogajanjih s proizvajalci cepiv proti covidu-19 dosega najugodnejše pogoje, vse od časovnice dobav do drugih pogojev ter seveda najnižje cene cepiv.”
Na ministrstvu za zdravje zato potekajo intenzivne priprave tako na krovno kot izvedbeno strategijo cepljenja proti covidu-19. “Krovna strategija cepljenja proti covidu-19 sledi trem ciljem: zmanjšati umrljivost, hospitaliziranost in ogroženost najbolj izpostavljenih skupin virusu SARS-CoV-2,” je pojasnil Gantar.
Cepljenje proti covidu-19 ne bo obvezno
Minister za zdravje je ob tem izpostavil, da ne razmišljajo o obveznem cepljenju proti covidu-19. Več poudarka bodo namenili pripravi strategije in komunikacijskega načrta za dvig osveščenosti o pomenu cepljenja “za zagon gospodarstva in nemotenega delovanja šol, kulturnih ustanov in drugih delov družbe.”
Slovenija lahko prvo pošiljko cepiva pričakuje istočasno z drugimi državami članicami EU. Po trditvah Večernjega naj bi se to zgodilo celo pred božičem. Evropska unija je že naročila 2,8 milijarde odmerkov potencialnih cepiv. Koliko enot je znotraj skupne sheme naročila Slovenija zaenkrat še ni znano. “Od vsakega proizvajalca cepiv proti covidu-19, ki bo pridobil dovoljenje za promet, bomo dobivali cepiva proti covidu-19 postopno, predvidoma v štirih različnih zaporednih pošiljkah in sicer tako kot ostale države članice glede na delitveni ključ, ki je že znan.”
Logistična nočna mora
Specifičen problem za vse države članice naj bi predstavljala logistika. Eno od mRNK cepiv je namreč v času distribucije in shranjevanja, od mesta proizvodnje do prevzema ter cepljenja, potrebno hraniti na temperaturi minus 80 stopinj Celzija. V nasprotnem primeru cepivo izgubi kvaliteto, kakovost in učinkovitost. V Slovenijo bo omenjeno cepivo dostavljeno v transportnih kartonih s suhim ledom. Gre za trdno obliko ogljikovega dioksida, ki sublimira oziroma preide v plinasto stanje ko doseže temperaturo minus 78.5 stopinje Celzija. Cepivo bodo hranili v eni od slovenskih bolnišnic, ki ima zamrzovalno omaro, ki zagotavlja pogoje ustrezne shranjevanju pri minus 80 stopinjah Celzija.
Avtor Ivan Šokić, več lahko preberete tukaj.