Včeraj so na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) prejeli poziv k zaustavitvi oziroma zaprtju gospodarskih dejavnosti, ki ga ne morejo podpreti, ravno nasprotno. Do sedaj so spoštovali vse predloge, vse zahteve posebne vladne skupine za zajezitev epidemije, še več, tudi javno so jih zagovarjali, ker so zaupali zdravstveni stroki.
“Razumem in spoštujem dejstvo, da je zdravstveni sistem na robu zmogljivosti, vendar glede na razvoj dogodkov ugotavljam, da z našo strategijo zajezitve epidemije ne dosegamo pričakovanih rezultatov,” je ob tem ugotovil minister Zdravko Počivalšek. “Imamo stroge ukrepe in najdaljši lockdown v regiji, pa nam kljub temu števila okuženih nikakor ne uspe znižati, kot bi vsi skupaj želeli.”
Enostavno si morajo priznati, da so na strateški ravni v slepi ulici. Epidemija se je sedaj razvila predvsem v psihološko krizo zaupanja. Ni dovolj, da imajo dobre ukrepe v teoriji in na papirju, temveč jih morajo ljudje spoštovati tudi v praksi.
“Da bi to dosegli, moramo pridobiti zaupanja ljudi. Pri tem niso krivi ljudje, ki očitno kršijo predpisane ukrepe, temveč mi, ker jih moramo z drugimi prijemi prepričati v njihovo upoštevanje,” dodaja minister Zdravko Počivalšek. Prav tako je vse več indicev, da se številne dejavnosti izvajajo na črno, kar je z vidika tveganja širjenja okužb še toliko bolj nevarno.
Če nek pristop ne deluje zaradi krize zaupanja, nam vztrajanje na tej poti nikakor ne bo pomagalo. Zato na MGRT predlagajo korenito spremembo njihove strategije in podpirajo zahteve gospodarskih organizacij. Namesto zapiranja dejavnosti predlagajo drugačen pristop.
Za vsako dejavnost naj zdravstvena stroka predpiše stroge pogoje izvajanja, ki bodo preprečili širjenje okužb. Nato vse razpoložljive inšpekcijske službe usmerijo v strog nadzor njihovega spoštovanja in strogo kaznovanje morebitnih kršitev. Poleg tega je nujna maksimalna pospešitev izvajanja hitrih testov, s čimer zamujajo. Nujno je tudi preveriti, ali lahko naredijo kak napredek pri hitrem izdajanju karantenskih odločb in bolniškega staleža, da evidentirano okužene takoj osamijo.
Verjamejo, da lahko s korenito spremembo strategije na podlagi razumevanja, da se sedaj ukvarjajo s psihološko krizo zaupanja, dosežejo boljše rezultate, kot če bi vztrajali in nadaljevali s sedanjim pristopom.
