Ljubljana 6. oktober 2021 – Predsednik vlade Janez Janša se je danes sestal s predstavniki vzgojno-izobraževalnih ustanov. Na sestanku, kjer so sodelovati tudi pristojna ministrica Simona Kustec, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade Marjan Dolinšek, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Damir Orehovec ter direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo dr. Vinko Logaj, so udeleženci spregovorili o morebitnem ponovnem odprtju in varnem delovanju vsaj dela vzgojno-izobraževalnih institucij v času epidemije koronavirusa.
Na sestanku sta aktualno situacijo z epidemijo koronavirusa najprej predstavila direktor NIJZ Milan Krek in vodja svetovalne skupine dr. Bojana Beović. Milan Krek je poudaril, da “ko se odločamo o vrnitvi v šole, moramo imeti v mislih to, kar se dogaja zunaj šol, saj so te del lokalne skupnosti. Če odpremo šolo, je smiselno, da jo nekaj časa pustimo odprto.” Prav tako je poudaril, da je treba pred očmi imeti tudi tisto, kar se dogaja izven šole. “Zaradi situacije, kakršna je sedaj z epidemijo, je ogroženost šole večja, prav tako je tudi večja možnost, da virus v šolo vdre. Pomembno je varovati vse ljudi v šoli, učitelje, otroke, kuharje, voznike, …” je naštel direktor NIJZ Milan Krek. Vodja svetovalne skupine dr. Bojana Beović pa je spregovorila o številu okužb, o širjenju okužbe koronavirusa in vplivu cepljenja. “Šole so pričele s šolanjem na daljavo 19. oktobra, zaprle so se pri manjšem številu obolelih, krivulja okuženih je takrat naraščala in z ukrepi se je preprečilo, da se je vrh epidemije obdržal na nekem nivoju,” je povedala dr. Beović. Predstavila je tudi število obolelih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in poudarila, da so šole pri nas bolj kot kje drugje generator okužb. Izpostavila je, da moramo ob odpiranju šol imeti v mislih tudi ranljivost učiteljskega kadra, predvsem starejšega ter problematiko zbolevanja otrok s hujšimi oblikami COVID-19.
Predsednik vlade Janez Janša je na srečanju uvodoma dejal, da pozna sistem šolanja na daljavo, saj ima dva šolo-obvezna otroka. “Vsi si želimo, da bi se ta čas nenormalnosti čim bolj skrajšal, vendar pa je pri epidemiji tako, da posledice pridejo z zamikom. Podatki, ki smo jih videli za včerajšnji dan, bodo imeli ključne posledice za zdravstveni sistem čez 14 dni,” je dejal premier in dodal, da nekaj tisoč okužb na dan predstavlja toliko več odstotkov zasedenih postelj v bolnišnicah, tistih, ki potrebujejo intenzivno nego, tistih, ki potrebujejo umetno predihavanje in števila smrti. “Po enem letu, odkar se je pandemija začela, neznank ni,” je ob tem prepričan predsednik vlade. Prav tako po njegovih besedah skoraj nobenega od omejitvenih ukrepov ne bi bilo treba imeti, če bi se splošna pravila obnašanja v času pandemije 100% upoštevala. “Če bi ohranjali razdaljo, razkuževali roke, delali tako, da je proces dela varen in se izogibali rizičnih stikov in če bi to delali vsi, ukrepov ne bi bilo treba imeti,” je dejal predsednik vlade in dodal, da to zmorejo nekateri, ki uporabljajo moderno tehnologijo. “Tajvanci so ukrepe začeli uvajati 1.1. lansko leto in so imeli zelo malo okužb, trenutno jih imajo nekaj dnevno, tako da že imajo koncerte, prireditve z gledalci, a vsi nosijo maske, si razkužujejo roke, ohranjajo razdaljo in uporabljajo elektronsko aplikacijo za sledenje stikom,” je dejal predsednik vlade Janez Janša. Ob tem je tudi dodal, da je pri ukrepih tako, da je nekatere mogoče uvesti centralno, jih tudi nadzorovati, drugi ukrepi pa so odvisni od tega, ali se jih upošteva.
“Eden ključnih dejavnikov, ki narekuje naše ravnanje, ki je bilo upoštevano tudi pri načrtu sproščanja ukrepov, ki velja od 3. 12. 2020, so kapacitete zdravstvenega sistema. Če te kapacitete z obremenjenostjo s COVID-19 bolniki presežemo, potem ljudje umirajo tudi zaradi drugih bolezni, ki jih zdravstveni sistem ni sposoben zdraviti in bi lahko bili soočeni s situacijo kot v sosednji Italiji ali v Srbiji, ko ljudje zaradi preobremenitev zdravstvenega sistema niso imeli zdravstvene oskrbe,” je povedal predsednik vlade. “Če bi imeli večje rezerve v zdravstvenem sistemu, bi lahko bolj tvegali s sproščanjem ukrepov,” je povedal premier in dodal, da je zdravstveni sistem temeljni dejavnik ravnanja vseh vlad na svetu.
“Če bi kdorkoli spomladi rekel, da je slovenski zdravstveni sistem sposoben zdraviti 1200 bolnikov s COVID-19, mu takrat ne bi verjel. Takrat smo se borili za vsako posteljo, kapacitete so bile desetkrat manjše, spomladi je bilo treba zaradi epidemije ustaviti skoraj vse ostalo zdravstvo. Do jeseni pa smo kapacitete v zdravstvu desetkrat povečali. Povsod, kjer se je dalo, se je zgradilo nove prostore, novo opremo, ne da pa se v šestih mesecih izšolati novih medicinskih sester, zdravnikov, saj so za to potrebna leta,” je povedal predsednik vlade Janez Janša. Spomnil je tudi, da država v 15 letih ni zgradila nobenega doma za ostarele, nobene negovalne bolnišnice, in to je tudi eden od razlogov, da so postelje polne, ker nekateri ljudje, ki ne potrebujejo stalne zdravstvene nege, nimajo kam iti. “Potrebujemo negovalne bolnišnice, in sicer v vsaki regiji, za kar imamo pripravljene načrte, tudi zagotovljena sredstva za sklada za okrevanje in odpornost, vendar to ne bo vplivalo na situacijo v naslednjih nekaj mesecih,” je še povedal premier Janez Janša.
“Šolstvo je prioriteta, ampak nič ne bomo dosegli, če vse odpremo in nato po tednu ali dveh vse zapremo in smo potem zaprti do aprila, maja” je ocenil predsednik vlade. “Tudi za sproščanje v božično-novoletnem času prihajajo računi in ti računi bodo prihajali še naslednjih 10 dni,” je še izpostavil predsednik vlade in dodal, da ” tvegati sproščanje zapor, ki omogočajo na sto-tisoče novih stikov na dan, in kjer je zagotovo na stotine rizičnih, v celi državi, ker nobena regija ne dosega oranžnega polja, torej je manevrski prostor majhen. “Če tu naredimo veliko tveganje, kar mnogi pričakujete s pričetkom šole in fizično prisotnostjo učencev in učiteljev, je lahko gotova posledica ta, da bomo imeli šolanje na daljavo do aprila ali maja,” je dejal premier Janez Janša in nadaljeval, da si tega ne želimo in da moramo ta val, ki prihaja zaradi praznikov, skupaj obvladati in še malo potrpeti. “Če bo epidemiološka slika dobra lahko v februarju preidemo na oranžno in začnemo s sproščanjem, kot je predvideno, vse ostalo pa je bistveno preveliko tveganje,” je še dejal predsednik vlade.
“Gremo v tisto, v kar smo napovedovali – v najbolj zaostreno obdobje v celotnem času epidemije,” je še povedal predsednik vlade Janez Janša in dodal, da obstajajo sicer tudi vmesne možnosti glede odpiranja šol, kar izvajajo v nekaterih drugih državah, a to je v rokah šolnikov.
“Skupni interes je, da čim prej pridemo v situacijo, ko bo mogoče šole odpreti, ne samo prvo triado, in to na način, da bo to varno, in da ob tem ne bomo tvegali kolapsa zdravstvenega sistema,” je poudaril predsednik vlade in dodal, da so za nekaj takšnega potrebni skupni napori.
Predsednik vlade je izpostavil tudi vmesno možnost kar se tiče vrtcev. “V primeru boljše slike v nekaterih regijah, bi, kar se vrtcev tiče, bilo mogoče uporabiti regijski pristop,” je še dejal predsednik vlade Janez Janša.
V razpravi pa je predsednik vlade Janez Janša dejal, da prejema na stotine sporočil staršev, ki apelirajo na to, naj se šole ne odprejo, dokler to ne bo varno za vse, ker se starši bojijo okužb, po drugi strani pa mu piše tudi veliko staršev, ki si želijo, da bi se šole čimprej odprle. “V skupnem interesu je, da ravnamo odgovorno, da ne odpiramo šol, če bodo le-te odprte zgolj za kak teden in potem zaradi okužb zaprte do aprila,” je ob tem menil predsednik vlade.
Kot je tudi poudaril, vlada nobene odločitve, kar se tiče ukrepov za zajezitev širjenja epidemije, ni sprejela brez stroke. Tudi načrt sproščanja je bil po njegovih besedah sprejet na podlagi vseh ocen svetovalne skupine in tudi na podlagi posvetovanj s kolegi po celi Evropi.
“Dokler ne pridemo v oranžno fazo sproščanja ukrepov, ste šole del nekega okolja, kjer je število okužb desetkrat večje v povprečju kot je evropski semafor tveganja,” je povedal predsednik vlade. V jesenskem valu mlajša populacija po besedah predsednika vlade tega virusa ne jemlje resno, ker so simptomi zanje blažji. “Drugi val imamo v zimi, konec januarja in začetek februarja, bo vrh respiratornih obolenj, in to je okolje, ki še dodatno prispeva k širjenju virusa,” je še povedal predsednik vlade in dodal, da se v tem trenutku veliko evropskih držav odloča za zaostrovanje ukrepov, ki ga niso načrtovali. “Od jutri dalje bo kar nekaj držav v Evropi, kjer so sprejeli ukrep, da se bo lahko iz stanovanja šlo zgolj do lekarne in v trgovino, ter za eno uro na zrak. V prihodnjih tednih bo tako velik del Evrope imel ostrejšo omejitveno politiko, s tem, da imajo boljšo epidemiološko sliko. Trend zadnjih par dni pri nas je zaskrbljujoč in vlada mora to vzeti v obzir,” je še poudaril predsednik vlade Janez Janša.
V razpravi je tudi poudaril, da bo odgovornost za to, ali bo v tej epidemiološki situaciji kaj odprto, prevzela vlada, ki bo ukrepe sprejela na podlagi tega, kar pravi stroka, kajti “tako smo ravnali doslej in bomo tudi v prihodnje.” “Stroka tudi predpiše varno ravnanje v šolah,” je dejal premier in dodal, da imamo tri nivoje odločanja: za splošno odločitev je odgovorna vlada, za kvaliteto preventivnih ukrepov je odgovorna stroka, ko gre za specifiko in upoštevanje tega, kar predpiše stroka, pa se začne odgovornost ravnateljev.
Nenazadnje je predsednik vlade spregovoril tudi o podpisu skupne izjave, ki je po njegovih besedah potrebna ne zaradi vlade, ampak zaradi delitev duha med starši. “Dileme glede odpiranja šol se dogajajo povsod, ne samo pri nas, in ne le glede šol, ampak glede mnogih drugih stvari,” je dejal predsednik vlade. Ocenil je še, da bi bila tovrstna skupna izjava dobra za to, da se delitev duhov uskladi z različnimi interesi in pozicijami staršev, da se tudi nekoliko zbliža in pomiri. “Ni nujno, da do takšne skupne izjave pridemo, bolj pomembno je, da razrešimo praktične dileme,” je še dejal predsednik vlade, ki je tudi omenil možnost ponovnega srečanja deležnikov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v prihodnjem tednu. “Skoraj zagotovo pa 11.1. vstopa v šole še ne bo, v najboljšem primeru bo takrat začetek testiranja, pri čemer je treba vedeti, da se v istem dnevu ne da testirati vseh in hkrati tudi začeti s šolanjem,” je še dejal Janez Janša in zbrane opozoril, da tudi države, ki imajo boljšo epidemiološko sliko, začetek šolanja prestavljajo na 18.1.2021.
Vir: Kabinet predsednika vlade
