Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 so sodelovali državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Ajda Cuderman in Mitja Gorenšček, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Prioritetni so ukrepi ohranjanja delovnih mest
Ključna ukrepa ohranjanja delovnih mest ostajata ukrep čakanja na delo in skrajšani delovni čas, je poudarila Ribič. Vlada je do 30. junija podaljšala še povrnitev nadomestila plače delavcem zaradi odrejene karantene in ukrep nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile ali obveznosti varstva otrok in ustavitve javnega prevoza. Delavec, ki ne bo mogel opravljati dela zaradi višje sile, bo imel pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov osnovne plače, višina nadomestila pa ne sme biti nižja od minimalne plače. Ukrep izredne pomoči mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, družbenike poslovodje in ustanovitelje zadrug je podaljšan. Prav tako ukrep vračila temeljnega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile ali varstva otrok.
Ukrep nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile je koristilo več kot 3600 upravičencev v višini 1,6 milijona evrov. Še več upravičencev je uporabilo izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 700 oziroma 1100 evrov: v prvem valu več kot 51 tisoč upravičencev (v višini skoraj 83 milijona evrov), v drugem valu pa skoraj 38 tisoč upravičencev (v višini skoraj 120 milijona evrov).
Velja tudi spodbuda oziroma poziv delodajalcem, naj delavcem, kjer narava dela to dopušča, v čim večjem obsegu uredijo opravljanje dela na daljavo. Od letošnjega januarja do konca marca je delo na domu prijavilo nekaj manj kot 1600 poslovnih subjektov za skoraj 77 tisoč delavcev. Največ jih je bilo na področju izobraževanja, javne uprave in obrambe, socialne varnosti, računalniškega programiranja, svetovanja ipd.
Izvajanje nujnih storitvenih dejavnosti za delovanje družbe
Vlada je po besedah Cuderman na nedeljski seji sprejela tudi spremembe Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki stopi v veljavo v četrtek, 1. aprila in velja do vključno 11. aprila. Omejitveni ukrepi, ki bodo v veljavi od 12. aprila dalje, bodo sledili sprejetemu semaforju in vladnemu Načrtu sproščanja ukrepov, glede na takratno epidemiološko stanje. Odlok po novem predvideva obratovanje le določenih storitev, ki so nujno potrebne za normalno delovanje družbe in posameznikov.
V vseh regijah velja, da brez dokazovanja z negativnim testom za zaposlene lahko obratujejo sledeče dejavnosti: lekarne, bencinski servisi, finančne storitve, pošta in dostavne službe, dimnikarske storitve, servisne delavnice motornih vozil in koles (to so vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske ali avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles), gradbena dela v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, hišah oziroma stanovanjih, in storitve, ki se opravljajo na prostem brez stika s potrošniki (npr. zunanja ureditev, krovska dela, fasaderska dela), ponudba in prodaja blaga in storitev na daljavo, prodaja kmetijskih pridelkov na kmetiji, osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, in sicer med 5. in 22. uro, pri čemer konzumiranje prevzete hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno. Brez časovne omejitve je dovoljena le priprava jedi in pijač v primeru dostave ter priprava in strežba jedi ter pijač v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oziroma varovance, ter druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja.
Z obveznim tedenskim testiranjem izvajalcev oziroma s potrdilom o prebolelosti ali cepljenju pa bodo po vsej državi oz. v vseh regijah lahko odprte naslednje dejavnosti: prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil in obutve v teh prodajalnah, prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki, vrtnarije, drevesnice, cvetličarne in program vrt in kmetijstvo v prodajalnah, kmetijske prodajalne, tržnice, pri čemer se kot izjeme ne šteje prodaja oblačil in obutve na tržnicah, prodajalne s tehničnim blagom, trafike in kioski za prodajo časopisov in revij, izvajale se bodo lahko individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve.
V vseh statističnih regijah je pri ponudbi in prodaji blaga in storitev treba zagotoviti: minimalni možni stik s potrošniki v skladu s sprejetimi navodili NIJZ, redno prezračevanje ali ustrezno ventilacijo prostorov ter razkuževanje rok za stranko pred vstopom in ob izstopu iz prostorov, v katerih se izvaja dejavnost, upoštevati vsa higienska priporočila ministrstva za zdravje in NIJZ, ki so objavljena na spletnih straneh ter namenjena preprečevanju okužb z virusom COVID-19.
Število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, ostaja 30 m2 na posamezno stranko ali na eno stranko, če je poslovni prostor manjši od 30 m2. Če gre za odprto tržnico, se dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom omeji na 10 m2 na posamezno stranko.
Trgovski centri morajo imeti ločen vhod in izhod za stranke ter še naprej zagotavljati 30 m2 na posamezno stranko v celotnem trgovskem centru, ob hkratnem upoštevanju maksimalnega števila oseb v zaprtem prostoru, ki velja za posamezno prodajalno v sklopu trgovskega centra.
Gospodarstvo pričakuje PKP 9
Novi ukrepi različno omejujejo in prizadevajo različne gospodarske dejavnosti, industrija sama ni močno prizadeta, glavni problem je, kako zagotavljati zadostno število ljudi na delovnih mestih predvsem zaradi oteževanja prehajanja meje in zaradi problemov iskanja in zagotovitve varstva za otroke, je opozoril Gorenšček. Večji problem predstavlja sektor trgovine, nekatere trgovinske dejavnosti se ponovno zapirajo, kot sta tekstil in obutvena industrija, med storitvenimi dejavnosti pa frizerski in kozmetični saloni. In vsi ti se pridružujejo dejavnostim na področju turizma in industrije srečanj. Za te dejavnosti bo nujno treba najti rešitve v novih vladnih ukrepih in s pripravo novega interventnega zakona PKP9. Dejavnosti, ki so z odlokom zaprte, pričakujejo višje kritje fiksnih stroškov, nadomestilo izgubljenih prihodkov in ukrepe na področju izboljševanja likvidnosti z možnostjo financiranja obratnih sredstev za ohranjanje delovnih mest.
Vir: Vlada RS
Uredništvo
