Evropska komisija je danes v Uradnem listu objavila Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/656 z dne 21. aprila 2021 o vpisu imena v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti »Slovenska potica«, s katero je zaščitila Slovensko potico kot zajamčeno tradicionalno posebnost (ZTP). Zaščita z zajamčeno tradicionalno posebnostjo pomeni, da proizvodnja Slovenske potice ni geografsko omejena, zato se lahko proizvaja kjerkoli, pogoj je le certifikat, da je proizvedena skladno s potrjeno specifikacijo za Slovensko potico.
Minister dr. Jože Podgoršek je ob tem dejal, da je zelo ponosen, da bo tako imenovana ambasadorka Slovenije in tradicionalna slovenska sladica, kot nov zaščiten produkt pomagala Sloveniji k še boljši prepoznavnosti po svetu. »Slovenska kuhinja ima zelo bogato tradicijo. Slovenska hrana ima identiteto, ki se odraža tudi v zaščitenih proizvodih na ravni EU. Potica je zagotovo jed, ki najbolje simbolizira praznični jedilnik Slovencev. V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, je ta zaščita samo še dodatna potrditev in spodbuda, da verjamemo v izvrstne slovenske tradicionalne jedi, katere pripravljajo pridne roke ter to znamo tudi izkoristiti. To nas bo dvignilo še višje na lestvici prepoznavnosti, da smo dežela, ki je ponosna na tradicijo, da znamo pripravljati tudi kulinarične čudeže, narejene iz najboljših sestavin, ki jih zagotavlja naše podeželje in pridelujejo naši kmetje z lokalnimi sestavinami. Čestitam vsem, ki so spodbujali in pomagali pri zaščiti slovenske potice, pa tudi pridnim rokam, ki že leta pripravljajo to našo kraljico med jedmi«.
Skupno vlogo za zaščito Slovenske potice z zajamčeno tradicionalno posebnostjo (ZTP) so že leta 2017 na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vložile Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij ter Obrtna zbornica Slovenije.
MKGP je Slovensko potico nacionalno zaščitilo decembra 2017 in v začetku leta 2018 vlogo za zaščito Slovenske potice poslalo Evropski komisiji. V postopku obravnave Slovenske potice pri Evropski komisiji, je ugovor na vlogo poslala Avstrija, ki je želela zaščititi svoje proizvajalce, ki proizvajajo proizvode s podobnim imenom, na primer »Potize« in »Putize«. Slovenija in Avstrija sta se dogovorili, da lahko avstrijski proizvajalci navedeni imeni še naprej uporabljajo, saj je cilj Slovenije zaščititi ime »Slovenska potica« in ne »potica« ali izpeljanke tega imena.
Potica ima posebno mesto v slovenski kulinariki, je slovenska posebnost in znamenitost, skorajda nacionalni simbol, ki že stoletja krasi praznične mize Slovencev. Potica je razširjena po vseh slovenskih pokrajinah, vendar pa se te potice med seboj razlikujejo po imenih, nadevih, po vrstah testa in tudi po obliki. Poznamo več kot 100 različnih vrst potic, pri pripravi nadevov pa velikokrat velja, da kolikor je gospodinj, toliko je tudi slastnih receptov zanje.
Slovenska potica pa je le ena, zaščitena, ki je enotna tako po vrsti testa, nadevih in obliki. Zaščitena Slovenska potica je lahko pripravljena s petimi različnimi tradicionalnimi nadevi, orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim ali pehtranovim s skuto. Pečena mora biti v potičniku, ki je tradicionalni pekač za peko Slovenske potice in zagotavlja edino pravo obliko potice – okrogla, z luknjo v sredini, njen zunanji rob je gladek ali pokončno rebrast. Imeti mora 3 – 4 zavoje, pečena v večjih potočnikih lahko ima še 1 – 2 več. Najmanjšo dovoljeno velikost Slovenske potice zagotavlja potičnik s spodnjim premerom 14 centimetrov.
Slovenska potica je lahko potresena s sladkorjem v prahu in kot taka predstavlja slovensko narodno sladico, na katero smo Slovenci zelo ponosni.
Vsi proizvajalci, ki želijo proizvajati zaščiteno Slovensko potico (ZTP), se morajo predhodno certificirati, ostali pa lahko še naprej uporabljajo ime potica, orehova potica, in podobno.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Uredništvo
