V teh toplih septembrskih dneh smo obiskali Občino Vransko. Pogovarjali smo se z dolgoletnim, predvsem pa zelo uspešnim županom, Francem Sušnikom.
Pred prihajajočimi volitvami se boste v Občini Vransko potegovali za šesti mandat župana. Zato me zanima od kod črpate vso to energijo, ki vas po toliko letih še vedno žene k delovanju na tako visoki lokalni ravni?
Pri svojem delovanju vedno postavljam v ospredje javni interes in najverjetneje tudi zato uživam visoko stopnjo zaupanja pri občankah in občanih občine Vransko. Menim, da sem pri komuniciranju z občani še vedno uspešen, sposoben urejati javne zadeve in še naprej razvijati in utrjevati visok bivalni in družbeni standard v občini Vransko. Verjamem, da me občanke in občani pri tem podpirajo in v tem črpam tudi energijo za moj šesti mandat.
Nam lahko zaupate kateri je bil vaš največji projekt, na katerega ste najbolj ponosni v vašem 20 letnem delovanju kot župan Občine Vransko?
Brez dvoma je bila izgradnja večnamenske športne dvorane pri OŠ Vransko največji in tudi najzahtevnejši projekt. Z izgradnjo večnamenske športne dvorane je občina poskrbela za optimalne prostorske pogoje za delovanje Osnovne šole Vransko in Vrtca Vransko ter ustvarila pogoje za razmah tekmovalnega in rekreativnega športa in pogoje za organizacijo večjih kulturno zabavnih prireditev. Z izgradnjo VŠD pa smo hkrati ustvarili pogoje za izgradnjo šolske knjižnice in multimedijske učilnice.
Menite, da lahko v vaši nadaljnji karieri kot župan dosežete kakšen podoben uspeh?
Vsekakor, treba je samo pogumno načrtovati, verjeti in zaupati !
Kateri projekt pa je bil največji, ki ste ga izpeljali kot poslanec v dveh mandatih Državnega zbora Republike Slovenije?
Na lokalnem nivoju sem kot poslanec pomembno vplival na sprejem dveh občinskih prostorskih načrtov, ki sta bila nepogrešljiva podlaga za izgradnjo Centra varne vožnje Vransko in sistema za daljinsko ogrevanje z lesno biomaso.
Kot poslanec sem tudi pomagal Župniji Vransko pri pridobitvi koncesije za Naš dom. Zavod Sv. Rafaela že od leta 2005 uspešno upravlja s tem domom in uspešno izvaja tudi pomoč na domu. Oboje je pogoj za doseganje in ohranjanje visokega standarda oskrbe starejših občanov v naši občini.
Trenutno zaključujete svoj peti mandat in me zanima kateri projekt ste si najbolj želeli izpeljati v zadnjem mandatu pa vam ni uspelo in zakaj je prišlo do tega zastoja tega projekta?
Zaradi podcenjenega položaja lokalnih skupnosti v preteklem štiriletnem obdobju in posledično težav s financiranjem in pa zaradi izrazito centralističnih ukrepov pri koriščenju evropskih sredstev v trenutni finančni perspektivi se soočamo z velikimi težavami pri izgradnji in obnovi lokalnih cest in javnih poti. Podobno slabo in neurejeno je tudi stanje regionalnih cest na območju naše občine. Nikakor pa ni mogoče razumeti, da so postopki priprave projektne dokumentacije in s tem izgradnja zadrževalnika na Merinščici tako dolgotrajni in zapleteni. Letos mineva 11 let od uvrstitve izgradnje tega za poplavno varnost prepotrebnega vodarskega objekta v načrt razvojnih programov RS pa se gradnja še vedno ni pričela.
Kaj bo vaš največji cilj oziroma projekt, ki si ga boste želeli doseči ali realizirati v mandatu 2018 do 2022, v kolikor boste ponovno izvoljeni za župana na Vranskem?
V naslednjem mandatu bom posvetil največ pozornosti rekonstrukcijam in prenovam lokalnih cest in javnih poti. Pridobiti pa je treba tudi ustrezne in primerne prostore za Občinsko knjižnico Vransko. Prostori knjižnice so trenutno nedostopni za invalide in so občutno premajhni.
Kot župan morate biti zelo povezani tudi s politiko na državni ravni. Zato me najprej zanima kako gledate na trenutno sestavljanje slovenske vlade?
Menim in izkušnje kažejo, da je vsako delovanje koalicijske vlade težavno z vidika usklajevanja programov in želja koalicijskih partnerjev. Težavnost je sorazmerna s številom koalicijskih partnerjev. Zato sem mnenja, da bi bilo za našo lepšo prihodnost nujno spremeniti volilni sistem in zagotoviti trdnejše in učinkovitejše imenovanje in delovanje vsakokratne vlade .
Kaj pričakujete od bodočega ministra za javno upravo Rudija Medveda in kakšen je vaš pogled na njegova stališča v sodelovanju politike na državni ravni in lokalne politike?
Od ministra Medveda pričakujem, da bo pri svojem delu dal več poudarka lokalnim skupnostim, tako z vidika financiranja kot z vidika vpliva občin na zakonodajne postopke.
To nas zanima, ker kot vemo, ste morali v zadnjem mandatu vložiti nemalo dela glede dokazovanja, da odslužena vozila ne sodijo v mestno jedro občine in kraja kot je Vransko. Zato me zanima ali ste bili deležni dovolj velike podpore pristojnega ministrstva ali kdo vam je pri tem vašem boju najbolj pomagal? Ste morda na koncu ostali sami?
Pri reševanju problematike zbiranja, razgradnje odpadnih vozil in predelave odpadkov v prostorih propadle firme KIV Vransko državni organi v celoti ignorirajo naša stališča. Nerazumno je, da tako ARSO kot pristojno ministrstvo občini Vransko odrekata možnost sodelovanja pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja za dejavnost razgradnje vozil in predelave odpadkov. Ta dejavnost, ki se trenutno kljub vsem našim nasprotovanjem izvaja je za občino Vransko in krajane trga Vransko sporna in nesprejemljiva. Prepričani smo, da tovrstna dejavnost ne sodi v bivalno območje in območje kulturnega spomenika. S strani državnih organov, tudi pristojnih inšpekcij, doslej pri reševanju tega problema nismo bili deležni potrebne pomoči in razumevanja.
Kakšne izkušnje imate v zadnjih letih glede posluha ministrov in poslancev glede lokalne politike in samouprave? Imajo le-ti dovolj znanja, da lahko odločajo o pomembnih zakonih, ki urejajo to področje ter ali temu posvečajo dovolj pozornosti?
V zadnjem mandatu se je odnos vlade do podeželja in manjših ne mestnih občin izrazito poslabšal. Sploh kar se tiče prenašanja pristojnosti na občine in s tem povezanega financiranja. Podeželje in podeželske občine so vse od uveljavitve nezdružljivosti županske in poslanske funkcije v izrazito podrejenem položaju. Slovenija ni samo Ljubljana !
Kaj bi vi kot nekdanji poslanec in dolgoletni župan predlagali tako ministrom kot poslancem v Državnem zboru Republike Slovenije, da bi sodelovanje med državo in lokalno skupnostjo postalo kar se da najuspešnejše?
Vsekakor je nujno potrebna sprememba Zakona o lokalni samoupravi tako, da bi bile jasno definirane naloge, pristojnosti in financiranje ločene za glavno mesto, mestne občine in ostale občine. Nujno pa je potrebno financiranje urediti tako, da bo nivo porabe javnih financ v lokalnih skupnostih primerljiv z ostalimi državami v EU.
Ali je po vaše v Sloveniji pravično razdeljen denar med občine ali so nekatere občine po vaše v privilegiranem položaju? V kolikor so, nas zanima, če nam lahko poveste zakaj po vaše prihaja do takšnega stanja?
Soočamo se z vse večjo centralizacijo, tako na državnem kot na regionalnem nivoju. Zakon o skladnem regionalnem razvoju ne daje pričakovanih rezultatov. Razvojne razlike se povečujejo. Povečevanju razvojnih razlik daje izrazit zagon še večanje deleža projektnega financiranja. Razpisni projektni pogoji izrazito priviligirajo urbana območja, kar je očitno. Slednje velja tudi za evropska sredstva. Tudi dogovor za razvoj regij je »žlahten« prispevek k krepitvi centralizirane porabe proračunskih sredstev.
Glede na dejstvo, da vemo, da so največja težava občin povprečnine, ki predstavljajo zajeten vir financiranja občin nas za zaključek našega pogovora zanima s kakšno povprečnino bi bili vi zadovoljni in kako bi takšno višino lahko zagotovila država?
Kot župan si želim samo zakonsko določeno povprečnino. Skupnost občin Slovenije to zna izračunati. Menim, da bi za nemoteno zagotavljanje vseh nalog in tudi za zmanjševanje razvojnih razlik morala biti višina povprečnine vsaj 670 €. To je možno doseči tudi s premikom od projektnega k večjemu deleži programskega financiranja občin.
Naj se vam za konec gospod Franc Sušnik zahvalimo, da ste si pred bližajočimi volitvami vzeli čas in nam prijazno odgovorili na zastavljena vprašanja. V volilni kampanji pa vam želimo čim več uspeha na prihajajočih lokalnih volitvah.
M.I.
