Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade dr. Vinko Gorenak je v svojem blogu predstavil nekatere podrobnosti glede stanja v slovenski Policiji. Kot je zapisal dr. Gorenak, je stanje v slovenski Policiji popolnoma drugačno, kot ga želijo prikazati večinski mediji v Sloveniji.
Celoten zapis dr. Vinka Gorenaka objavljamo v nadaljevanju.
Vsi tisti, ki tako ali drugače spremljajo naše dominantne, seveda večinsko levosučne medije, ter njihovo poročanje o stanju v policiji, bi lahko še kako skrbelo. Od političnega podrejanja policije, do napovedane zamenjave vseh policijskih šefov, do lokalne ravni, do strahotnega policijskega nasilja nad mirnimi demonstranti, do praktično ukinitve Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in še kaj bi se našlo. Toda realna situacija seveda sploh ni taka.
Nacionalni preiskovalni urad
Nacionalni preiskovalni urad je leta 2010 ustanovila takratna ministrica Katarina Kresal. V javnosti vse lepo in prav, dejansko pa je takrat šlo za politično podrejanje policije. A dominantni mediji tega seveda niso zaznali in o tem niso poročali. Zakonsko gledano je NPU takrat deloval “pri kriminalistični policiji”, ki je zanj “zagotavljala materialne pogoje”, odgovoren pa je bil “preko generalnega direktorja policije” (kaj to pomeni ni vedel nihče), ministrici. Takratnega šefa kriminalistične policije Aleksandra Jevška, danes župana Murske Sobote, to sploh ni motilo. Najpomembnejši del kriminalistične policije je v praksi bil odgovoren “preko (beri mimo) njega” notranji ministrici. On je torej igral vlogo poštarja v smislu poročanja ministrici. Tako stanje sem že leta 2012 v smislu spremembe zakona odpravil jaz, NPU je postal del kriminalistične policije, ki je postal odgovoren šefu kriminalistov in generalnemu direktorju policije in ne več ministru. Res pa je, da smo zadržali poseben postopek imenovanja šefa NPU in na nek način nismo posegli v zakonska določila, po katerih je bil NPU neke vrste “samopostrežna trgovina”, ki je obravnaval to kar je hotel, kar pa ni hotel, pač ni obravnaval. To dvoje pa je s sedanjo zakonsko spremembo odpravil minister Aleš Hojs. Nobenega razloga za politično vpitje torej.
Zamenjave policijskih šefov do lokalnega nivoja
Ja pa ja. To seveda sploh ni res. Dosedanje stanje policijskih šefov na regionalni in lokalni ravni je bilo tako, da jih praktično ni bilo mogoče zamenjati. Naj opozorim na izobrazbo policistov pred leti in danes. Če sem bil leta 1983 na nivoju regijske policije v Celju edini, ki je imel zaključeno fakulteto, danes temu sploh ni več tako. Vsi čisto navadni policisti imajo zaključeno (ali priznano) višješolsko izobrazbo, ogromno med njimi pa ima fakultetno izobrazbo ali celo magistrsko izobrazbo, a še vedno so policisti, ki jih vsakodnevno srečujete na cesti. Njihovi šefi na lokalni in regionalni ravni pa so bili do sedanje spremembe zakona “nedotakljivi”. Le zakaj imajo ravnatelji osnovnih šol, vodje vrtcev, direktorji lokalnih zdravstvenih zavodov, centrov za socialno delo, domov za ostarele in še bi lahko naštevali, tako imenovani mandat, običajno za štiri leta, nato pa se morajo ponovno prijaviti za zasedbo istega delovnega mesta? V čem je torej razlika do lokalnih ali regionalnih policijskih šefov? Tudi ti bodo sedaj na mandatu in ne več na večnem delovnem mestu. Zakaj se nebi dokazovali v konkurenci in če so dobri naj pač ostanejo, če niso pač ne.
Organizacijska klima v policiji
Policija že vrsto let s pomočjo zunanjih in neodvisnih institucij meri organizacijsko klimo. Običajno na dve leti. Če spremljate naše levosučne medije, bi zmotno zaključili, da je ta prav katastrofalna. Tu in tam se pojavijo celo zapisi, kako bodo policisti, ki varujejo nasilne demonstracije, odložili opremo in se pridružili demonstrantom. Toda realnost je seveda povsem drugačna. Leta 2012 sem se v vlogi notranjega ministra še kako boril za njihove plače sploh pa za njihovo opremo, a varčevanje na nivoju države mi je to onemogočalo. Policija ima okoli 2000 vozil. Če ste danes nekoliko bolj pozorni in iščete na cesti modro bela policijska vozila, boste težko naleteli na kako tako vozilo, vsa so namreč rumeno, modro bela. To pomeni, da so kupljena po letu 2015. Policija ima torej res bistveno boljšo opremo kot pred leti. Tudi njihove plače so se v zadnjih letih povečale tudi za 40 odstotkov ali več. Nič čudnega torej, da je organizacijska klima v policiji iz leta v leto boljša, kar lahko vidite na spodnjem grafu.
| 2013 | 2015 | 2017 | 2019 | 2021 | |
| Ocena vsebine dela | 3,47 | 3,59 | 3,63 | 3,71 | 3,77 |
| Samostojnost pri delu | 3,56 | 3,63 | 3,36 | 3,73 | 3,76 |
| Plača in ugodnosti | 2,29 | 2,48 | 2,77 | 2,82 | 2,96 |
| Vodenje in organiziranje dela | 3,47 | 3,56 | 3,46 | 3,72 | 3,77 |
| Medsebojni odnosi | 3,55 | 3,62 | 3,65 | 3,75 | 3,79 |
| Delovne razmere | 2,91 | 3,01 | 3,20 | 3,35 | 3,54 |
| Integriteta vodje | 3,47 | 3,57 | 3,57 | 3,75 | 3,80 |
| Skrb vodje za razvoj zaposlenih | 2,86 | 3,01 | 3,03 | 3,20 | 3,28 |
| Družbena odgovornost vodje | 3,14 | 3,22 | 3,27 | 3,43 | 3,49 |
| Spoštovanje raznolikosti | / | / | / | / | 3,60 |
| Povprečje | 3,19 | 3,30 | 3,33 | 3,49 | 3,57 |
Stanje v slovenski policiji je torej povsem drugačno, kot ga prikazujejo dominantni levosučni mediji. Naj pa vas ne moti občasno oglašanje njihovih dveh sindikatov. V tem primeru ne gre za policijska sindikata, ki bi si prizadevala za pravice policistov, dejansko gre za dva sindikata, ki pač podpirata levo politično opcijo, za policiste pa jim je seveda bolj malo mar.
Vir: Blog dr. Vinko Gorenak
