Komunistični manifest (znan tudi kot Manifest komunistične stranke) sta v revolucionarnem letu 1848 objavila ustanovitelja in teoretika komunizma Karl Marx in Friedrich Engels. V njem sta predstavila smernice in cilje zveze komunistov, ki naj bi s proletarsko revolucijo zrušili kapitalizem. Neposreden cilj te revolucije naj bi bil zgraditi nov družbeni red – socializem, ki bi kasneje prešel v brezrazredno družbo, imenovano komunizem.
Prvi korak v delavski revoluciji sta Marx in Engels videla v tem, da »delavski razred prevzame politično oblast«, da se »povzpne v vladajoči razred« in »prevzame nadzor nad družbeno produkcijo«, kar vključuje tudi poseg v »buržoazno lastninsko pravico«. Pri tem sta modrovala, da po »delavskem prevzemu oblasti razredne razlike izginejo«, s tem pa tudi potreba po razredni vladavini kot taki, s čimer »odmre tudi država«. V manifestu sta opozorila, da najpomembnejši ugovori proti komunizmu (moralni, filozofski in pravni) izhajajo iz »buržoaznega svetovnega pojmovanja«, ki izhaja iz konceptov, kot so svoboda, lastnina, vzgoja, narod in družina. V manifestu sta zato med drugim zapisala, da je za vzpostavitev komunizma treba »razgraditi družino, narod, zasebno lastnino, vero in meščanske šole«. Na slednje je v svojem zapisu na Twitterju opozoril prvak SDS Janez Janša in dodal, da ima tak protislovenski program aktualna vlada, ki jo sestavljajo Gibanje Svoboda, SD in Levica.
Nedvomno se je z njim mogoče strinjati, pri čemer je jasno, da slovenska tranzicijska levica s pomočjo petinštiridesetletne enopartijske vladavine, tranzicije in »leve prihvatizacije« danes v veliki meri obvladuje »družbeno produkcijo«, obvladuje vse pore slovenske družbe. Se pravi, da je družbeni hegemon. Zato smo bili nedavno priča sporni odločitvi ustavnega sodišča, ki je odločilo, da je zakonodajna ureditev, ki določa, da zakonsko zvezo skleneta le osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, »v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije«. Ustavno sodišče je hkrati odločilo, da je družinski zakonik, ki določa, da je »zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene«, v neskladju z ustavo. Tako smo v praksi priča napadu najvišje sodne instance v državi na tradicionalno družino, ki je osnovna celica vsake normalne in zdrave družbe. Golobova levičarska vlada je zato že pripravila novelo družinskega zakonika in jo poslala v obravnavo državnem zboru po »skrajšanem postopku«, s čimer želi v skladu s komunističnim manifestom razgraditi družino.
Hkrati smo priča dobesednemu napadu leve vladajoče koalicije na slovenski narod, kar se kaže v ukinitvi vladnega urada za demografijo, ki je pripravljal predloge za povečanje domače rodnosti, na drugi strani pa odstranjevanju zaščitne ograje na južni meji, kar daje zeleno luč ekonomskim migrantom s Srednjega in z Bližnjega vzhoda ter iz Afrike, da so dobrodošli v Sloveniji. Posledično se je povečalo število prihodov migrantov v primerjavi s prejšnjim letom. Na uradni spletni strani ministrstva za notranje zadeve in policije lahko beremo, da je bilo v obdobju od 1. 1. do 30. 6. 2022 obravnavanih 6.006 ilegalnih prehodov državne meje. »V istem lanskem obdobju smo obravnavali 3.422 ilegalnih prehodov. Število ilegalnih prehodov se je povečalo za 75,5 odstotka od prejšnjega leta. Največ je bilo državljanov Afganistana, ki predstavljajo skoraj četrtino vseh.« V mesecu juliju so se te številke žal še drastično povečale, zaradi česar so naši azilni domovi prenatrpani z migranti in v njih prihaja do različnih kriminalnih dejanj.
Statistika je pri tem neusmiljena. Po popisih prebivalstva in podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je leta 1961 znotraj Slovenije živelo 95,65 odstotka Slovencev, leta 1971 94,03 odstotka, leta 1981 90,52 odstotka, leta 1991 87,85 odstotka in leta 2001 83,06 odstotka Slovencev. Zadnja dva popisa prebivalstva rubrike narodnost oziroma nacionalnost nista več imela, saj naj bi bila to po mnenju levičarskih dušebrižnikov politično nekorektna tema. Po nekaterih projekcijah naj bi se ob sedanjih trendih (rodnost, umrljivost, odseljevanje in priseljevanje) do leta 2060 delež Slovencev znotraj Slovenije zmanjšal pod petdeset odstotkov, kar pomeni, da Republika Slovenija sploh ne bi bila več država slovenskega naroda, ampak večnacionalna država. To bi dolgoročno povzročilo uničenje slovenskega naroda. Zato so ukrepi za povečanje rodnosti zelo na mestu, a pod sedanjo vlado jih ne bomo dočakali, kvečjemu njihovo nasprotje …
Avtor: dr. Metod Berlec
Komentar prvotno objavljen na Demokracija.si