Iz Policijske uprave Celje so sporočili, da so kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje zaključili s preiskavo sumov storitev več kaznivih dejanj s področja korupcije – kazensko pravno kvalificiranih kot jemanje podkupnine po 261.
členu KZ-1 in dajanje podkupnine po 262. členu KZ-1. Na Specializirano državno tožilstvo so zoper štirinajst fizičnih in šest pravnih oseb, podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve dvaindvajsetih kaznivih dejanj s področja korupcije. S preiskovanjem omenjenih kaznivih dejanj so začeli v letu 2019, pri tem pa izvedli več kot sto posameznih preiskovalnih dejanj.
Pri zbiranju dokazov, kjer so poleg klasičnih preiskovalnih metod uporabili tudi prikrite preiskovalne ukrepe, so zbrali zadostno število dokazov zoper štiri javne uslužbence, zaposlene na dveh občinah na celjskem območju, ki so od leta 2015 dalje zlorabljali svoj položaj in so v postopkih izvedbe javnega naročanja, od ponudnikov gradbenih storitev zahtevali oz. sprejemali denarne nagrade, darila ter druge koristi. Uslužbenci so z
zlorabo zaupanega položaja, v okviru katerega so pripravljali razpisno dokumentacijo oz. vodili postopke javnega naročanja, vplivali na izbiro ponudnika v postopkih javnega naročanja na način, da so prilagodili razpisne pogoje, tako da so ustrezali samo točno določenemu ponudniku, ali da so namerno razveljavili postopek javnega naročanja ter nato ob ponovni izvedbi le tega, privilegiranega ponudnika seznanili s konkurenčnimi
ponudbami ter ga tako postavili v privilegiran položaj, saj so mu omogočili, da je oddal ponudbo, ki je bila ugodnejša od konkurenčnih ponudnikov.
Javni uslužbenci so se v postopkih evidenčnega javnega naročanja s ponudniki tudi dogovorili, da so jim posredovali več različnih ponudb, pri čemer so nato po prejetju vseh ponudb posegli v že prejete ponudbe in sicer tako, da so nadomestili ponudbo točno določenega ponudnika s ponudniku bolj ugodno ponudbo, s čimer so mu omogočili pridobitev posla in najvišji možen dobiček glede na konkurenčne ponudbe.
V postopkih javnega naročanja s presojo prispelih ponudb, kjer ni potrebno izvesti objave javnega naročila na portalu, so javni uslužbenci izbrali svoje favorizirane ponudnike s pomočjo t.i konkurenčnih ponudb, kar pomeni, da se je postopek javnega naročanja izvedel zgolj formalno, pri čemer so favorizirani ponudniki osumljenim vnaprej posredovali imena ostalih fiktivnih ponudnikov, katerim so nato osumljeni javni uslužbenci poslali povpraševanje, nato pa so izmed fiktivnih kontra ponudb, z dogovorjeno vsebino, izbrali »najugodnejšo« ponudbo že vnaprej izbranega ponudnika.
Kriminalisti so v sklopu preiskave tudi ugotovili, da so se za prejem kontra ponudb dogovarjali ponudniki, ki so si »usluge« vračali, s čimer so drug drugemu omogočali, da so lahko pridobivali posle in tako izrivali konkurenco. Tako so bila v postopkih izvedbe javnega naročanja kršena načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov.
Ponudniki storitev so z izmenjavo konkurenčnih ponudb in dajanjem nezakonitih nagrad ter daril, izpodrivali zdravo in za normalno funkcioniranje trga nujno potrebno konkurenco. Na takšen način so ustvarjali monopol na določenem območju, pri čemer so neupravičeno ustvarjali t.i ekstra dobiček, saj jim je to omogočalo, da so podajali ponudbe, ki so bistveno presegale realne vrednosti na trgu. Pri temu ne gre
spregledati, da ponudniki storitev niso stremeli k temu, da bi kot najugodnejši ponudnik na trgu pridobili posel v vrednosti, ki bi upravičevala porabljena sredstva in opravljeno storitev, ampak so namerno višali ceno, saj so se zavedali, da bodo dogovorjene konkurenčne ponudbe kljub temu presegale vrednost njihovih ponudb, s čimer so si na nezakonit način pridobivali protipravno premoženjsko korist. Glede na samo razširjenost podajanja tovrstnih ponudb, je mogoče trditi, da so ponudniki storitev s tem tudi dodatno pomagali k dvigu vrednosti takšnih storitev na trgu, kar je pripomoglo k pridobivanju višjih dobičkov, posledično pa tudi k višji porabi javnih sredstev za izvajanje gradbenih storitev.
Do zlorab položajev s strani javnih uslužbencev in posledično do pridobitve posla favoriziranim ponudnikom gradbenih storitev je prihajalo tako rekoč pri vseh fazah gradnje in sicer projektiranju, izgradnji in nadzoru. Prav tako je na podlagi ugotovitev preiskave mogoče trditi, da so bili izvajalci med vsemi fazami med seboj povezani oz. so imeli prijateljski odnos, zaradi česar se utemeljeno poraja vprašanje o ustrezni izvedbi nadzora nad izvedenim delom, kakor tudi o kakovosti izvedenih del.
Ponudniki storitev so si med seboj izmenjali več kot sto konkurenčnih ponudb.
Z omenjenimi korupcijskimi kaznivimi dejanji so osumljenci zase ali za druge osebe pridobivali protipravno premoženjsko korist in posledično tudi povzročali veliko premoženjsko škodo občinskim blagajnam in državnemu proračunu oz. porabnikom javnih sredstev, vendar pa je realno vrednost zelo težko oceniti, saj je z omenjenim dejanji nastajala škoda tudi posredno, ko se je dvigala realna vrednost za opravljanje gradbenih storitev. Prav tako ne gre spregledati, da se je s takšnim načinom tudi onemogočalo delovanje oz. sklepanje poslov s porabniki javnih sredstev konkurenčnim družbam, ki
se niso posluževale nezakonitih načinov pridobivanja poslov.
Policija
