V letu 2018 je stopnja revščine (13,3 %) ostala enaka kot v prejšnjem letu, stopnja tveganja socialne izključenosti (16,2 %) je bila v letu 2018 za 0,9 odstotne točke nižja kot v prejšnjem letu. Zvišal se je letni prag tveganja revščine za 318 EUR, na 7.946 EUR ali na 662 EUR na mesec. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine je živelo približno 268.000 prebivalcev Slovenije, kar je enako kot v prejšnjem letu.
Za enočlansko gospodinjstvo je letni prag tveganja revščine znašal 7.946 EUR, mesečni prag 662 EUR. Osebe, katerih neto razpoložljivi dohodek na ekvivalentno odraslo osebo na mesec je bil nižji od 662 EUR, so bile torej izpostavljene tveganju revščine (oz. so živele pod pragom tveganja revščine). Prag tveganja revščine za štiričlansko družino, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je znašal 1.391 EUR na mesec, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 993 EUR na mesec.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je stopnja tveganja revščine ostala enaka kot v prejšnjem letu. Prag tveganja revščine se je zvišal za 318 EUR na leto, izračun temelji na dohodkih, prejetih v letu 2017, to leto je bilo namreč v raziskovanju za leto 2018 referenčno leto za dohodek. V letu 2017 so bili povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstev, mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka in z njo tudi prag tveganja revščine višji kot v prejšnjem letu. Enakomerneje je bil dohodek porazdeljen med gospodinjstvi, saj se je vrednost Ginijevega količnika znižala za 0,3 odstotne točke, vrednost razmerja kvintilnih razredov pa je ostala enaka.
Med vsemi 268.000 osebami, živečimi z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo 89.000 upokojencev (ali 18,1 % od vseh upokojencev), od tega 60.000 upokojenih žensk in 29.000 upokojenih moških; 52.000 je bilo delovno aktivnih (ali 6 % od vseh delovno aktivnih), od tega 31.000 zaposlenih in 21.000 samozaposlenih; 46.000 je bilo brezposelnih (ali 45,7 % od vseh brezposelnih), 45.000 je bilo mladoletnih otrok (ali 11,7 % od vseh otrok), 36.000 pa je bilo drugih oseb (ali 20,4 % od vseh nezmožnih za delo, gospodinj, študentov, drugih neaktivnih in nerazvrščenih oseb).
Glede na prejšnje leto so se stopnje tveganja revščine znižale za zaposlene osebe (za 0,2 odstotne točke), samozaposlene osebe (za2,7 odstotne točke) in mladoletne otroke (za 1,1 odstotne točke), zvišale pa so se za brezposelne osebe (za 3,9 odstotne točke), upokojence (za 2,2 odstotne točke) in za druge neaktivne in nerazvrščene osebe (za 1,3 odstotne točke).
Stopnja tveganja revščine bi bila 23,4-odstotna če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov). V kolikor bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine zvišala na 40,5 %. Stopnjo tveganja revščine so socialni transferji znižali za 0,6 odstotne točke manj kot v prejšnjem letu, pokojnine pa za 1 odstotno točko manj kot v prejšnjem letu. Ti podatki kažejo, da so vse oblike socialnih transferjev v Sloveniji, vključno s pokojninami, čeprav je bil njihov vpliv v 2018 nekoliko manjši kot v prejšnjem letu, še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine.
Stopnja tveganja socialne izključenosti se je v Sloveniji glede na prejšnje leto znižala za 0,9 odstotne točke. Znašala je 16,2 %; to pomeni, da je bilo tveganju socialne izključenosti izpostavljenih približno 326.000 oseb ali 19.000 manj kot v prejšnjem letu. Zmanjšanje števila oseb, izpostavljenih temu tveganju, je bilo posledica znižanja dveh od treh kazalnikov socialne izključenosti: stopnje resne materialne prikrajšanosti (ta se je znižala za 0,9 odstotne točke) in stopnje zelo nizke delovne intenzivnosti (za 0,8 odstotne točke); stopnja tveganja revščine je ohranila vrednost iz prejšnjega leta.
Stopnja tveganja revščine je bila najvišja v pomurski (16,5 %) statistični regiji; sledili sta ji podravska in zasavska statistična regija (v vsaki 15,6 %). Najnižja je bila v gorenjski statistični regiji (10,3 %); sledili sta ji jugovzhodna Slovenija in posavska statistična regija (v vsaki 11,1 %). Največ ljudi, ki so živeli z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo v osrednjeslovenski (60.000) in podravski statistični regiji (49.000), najmanj pa v primorsko-notranjski (5.000) ter posavski in zasavski statistični regiji (v vsaki po 8.000).
Vir. Statistični urad RS
