Če boste umetno inteligenco vprašali kakšen odnos imam jaz do ilegalnih migrantov, vam bo ta izum moderne računalniške tehnike povedal, da je moj odnos do ilegalnih migrantov »strogo kritičen in restriktiven«. Izvedeli boste še marsikaj, kar sem o tej problematiki povedal, kot poslanec DZ ali notranji minister.
To seveda drži. V naših levosučnih medijih pogosto zasledimo tragične zgodbe o ilegalnih migrantih, ki se prebijajo po hribih in dolinah v mrazu in snegu, pa tudi na vročini, v obljubljene dežele. Velik poudarek naši mediji dajejo tragičnim zgodbam, ko kdo pri prečkanju reke utone ali zmrzne na hudem mrazu.
Toda bodimo zelo jasni. Evropska in naša zakonodaja na tem področju je kristalno jasna. Vsakdo, ki je v svoji državi preganjan zaradi političnega prepričanja ali delovanja, vsakdo, ki je preganjan zaradi verskega prepričanja, rase, spola, spolne usmerjenosti, vsakdo, ki beži pred vojno ali nasiljem in še bi lahko naštevali, lahko mirne duše s svojimi dokumenti pride na zunanjo mejo EU (katerokoli državo, ki tako mejo ima) in tam zaprosi za azil oziroma mednarodno zaščito. Nihče ne sme biti zavrnjen in po preverjanju teh dejstev, taka oseba dobi azil ali mednarodno zaščito in lahko mirno potuje v katerokoli državo EU. Stvar je torej popolnoma preprosta in poštena. Zato sem pogosto dejal, da je Slovenija dovolj bogata država in da take osebe lahko sprejme, nenazadnje med vojnami v nekdanji skupni državi, je Slovenija gostila kar 70.000 takih oseb, zlasti žensk, otrok in starejših moških.
V čem je torej problem ilegalnih migrantov, ki uničijo svoje osebne dokumente, ki se skrivajo po gozdovih, prečkajo reke in se tako prebijajo v države EU? Odgovor je popolnoma jasen, nobenega od gornjih kriterijev večina sploh ne izpolnjuje, večinoma gre za mlajše moške, ki so seveda ekonomski ilegalni migranti in nič drugega. Proti takim pa sem vedno bil in vedno bom. In takih je v Sloveniji največ, da ne rečem, da so taki vsi, saj Slovenija nima zunanje Shengenske meje, zato ni prva varna država.
Še nekaj številk. Za take ilegalne migrante, ki načeloma nimajo pravice do azila ali mednarodne zaščite, je Slovenija po izračunih Računskega sodišča, v letu 2015 porabila okoli 1.900,00 evrov na osebo mesečno (s plačami zaposlenih, ki se z njimi ukvarjajo). Kakšen je ta znesek danes ne vem, a gotovo se po takratni metodologiji Računskega sodišča, ki je to takrat ugotovilo, bliža 3.000,00 evrov mesečno. Vam pa prepuščam, da ta znesek primerjate z minimalno plačo ali pokojnino slovenskega državljana, ki je hodil v službo 40 let.
Avtor: dr. Vinko Gorenak
