Ustavno sodišče Republike Slovenije je že 10. 4. 2014 ugotovilo, da je prvi odstavek 79. a člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06) v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, in sicer s prvim odstavkom 14. člena v zvezi z drugim odstavkom 43. člena Ustave Republike Slovenije. Omenjeni zakon namreč invalidom ne zagotavlja samostojnega vstopa na volišča. Ustavno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo tudi, da so volišča večinoma v javnih stavbah, ki bi morale biti že glede na zahteve iz predpisov o graditvi objektov večina dostopne tudi za invalide. Vendar je kljub temu bilo ugotovljeno, da iz podatkov Državne volilne komisije izhaja, da ti objekti niso tako grajeni, da bi bili dostopni invalidom in da kljub zahtevam prejšnjega Zakona o graditvi objektov (ZGO) in trenutno veljavnega Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) tem zahtevam v veliki meri ni zadoščeno.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v sodbi Državnemu zboru Republike Slovenije naložilo, da mora ustavno neskladje urediti v dveh letih od objave odločbe sodišča v Uradnem listu Republike Slovenije. Ker je od izdane sodbe minilo že več kot dve leti in ker so za nami predsedniške volitve ter pred nami parlamentarne volitve in bi bila lahko zaradi tega invalidom zopet kršena ustavna pravica, je poslanec Slovenske demokratske stranke Jože Tanko o odpravi nepravilnosti poslal vprašanje na Vlado Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije je na svoji 130. redni seji podala odgovor, da je bil spremenjen Zakon o volitvah v državni zbor v mesecu aprilu leta 2017 in da ta sedaj določa, da morajo biti vsa volišča dostopna invalidom. Vendar se je določba začela uporabljati šele 1. 2. 2018. Prav tako sedaj zakon določa, da je invalidom omogočen dodaten način glasovanja, ker lahko ti po novem glasujejo tudi po pošti in sicer pri določenih volitvah ali stalno. V tem primeru morajo invalidi to vnaprej sporočiti Državni volilni komisiji, zraven zahteve morajo priložiti tudi odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. Na Vladi Republike Slovenije poslancu odgovarjajo tudi, da v skladu z veljavno zakonodajo volišča določajo pristojne volilne komisije. V primeru volitev in referendumov na državni ravni to določajo okrajne volilne komisije, za volitve in referendume na lokalni ravni pa občinske volilne komisije. Vendar po besedah Vlade Republike Slovenije Državna volilna komisija v okviru svojih pooblastil usklajuje delo volilnih komisij volilnih enot in okrajnih volilnih komisij ter jim daje obvezna navodila v zvezi z izvajanjem Zakona o volitvah v Državni zbor Republike Slovenije. S tem Državna volilna komisija daje navodila tudi glede določitve volišč.
V odgovoru so še zapisali, da je bilo na zadnjih volitvah za predsednika Republike Slovenije invalidom dostopnih volišč 1.790 ali 56,61% volišč. Vendar je bolj zaskrbljujoče, da je Ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za sistemsko urejanje volilne zakonodaje šele po sprejemu novele Zakona o volitvah v Državni zbor o tem seznanilo pristojne organe, da morajo biti volišča dostopna invalidom in je potrebno objekte prilagoditi za dostop invalidnih oseb ali volišča postaviti v primerne javne objekte.
Zato je težko verjeti, da bo ob prihajajočih volitvah v celoti odpravljeno neskladje, ki ga je v svoji sodbi ugotovilo Ustavno sodišče Republike Slovenije in bodo invalidi lahko volili kot vsi ostali državljani, kljub temu, da so od odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije pretekla že več kot tri leta.
M.I.
