Za slovenske sindikalne zaupnike bi bilo dobro, če bi svoje enormne zneske namenili za izobraževanje kaj dejansko njihove funkcije pomenijo v razvitem svetu. Vsakemu navadnemu državljanu je namreč znano, da bi morali sindikati služiti navadnemu delavcu, pri nas pa ne da ne razumejo ampak ne želijo razumeti, da to ni boj proti eni politiki ter boj za drugo politično opcijo.
https://x.com/StrancarAles/status/2098314690111664217
Iz tega razloga lahko danes spremljamo paradoks, ko se sindikalisti borijo proti temu, da bi ljudje več zaslužili in to samo zato, ker zadeve uveljavlja politična opcija, ki jim ni pogodu. Tako lahko predvsem sindikate spremljamo, ko nasprotujejo davčni razbremenitvi in bi ljudje lahko več zaslužili, sami pa izvajajo politično agitacijo za tranzicijsko levico.
Seveda je v prvi vrsti “doživljenjski” predstavnik Sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj, ki je še kako politično kontaminiran. Ajdovski podjetnik Aleš Štrancar zato opozarja: “Ko vidiš kućanovega zeta v prvi vrsti, potem ti je kristalno jasno, da to ni borba za delavske pravice, temveč borba za privilegije levih lenuhov. Tisti, ki plačujete članarino tem sindikatom, ki se redijo na vaših žuljih, pa ste mazohisti.”
Vir: X