V članku “250.000 korakov v pravo smer, s podvigom zbira denar za onkološke bolnike”, avtorice Tine Murko Gajšek lahko beremo, da se je dvajsetletni Luka Seme odločil, da bo v dobrodelne namene prehodil pot od Celja do Barcelone, ki je dolga 1700 kilometrov. Na poti in v času trajanja izziva bo Luka zbiral denar za onkološke bolnike.
Luka pravi, da nas okoliščine včasih popeljejo na nenavadne poti zato si sam želi narediti nekaj večjega od sebe. Pred časom se je soočil z izgubo dedka zaradi raka. Tudi njegovi mami so pred dvema letoma odkrili tumor na možganih zato se je odločil, da se letos konec poletja peš poda na omenjeno pot in pomaga zbrati denar za onkološke bolnike.
|
Njegove priprave so trajale tri mesece, ko je tekel maratone. Zadnji mesec pred načrtovano potjo je s polnim nahrbtnikom kamenja, plastenk napolnjenih z vodo, vsak dan prehodil med 30 in 40 kilometrov. Cilj poti je zbral teden dni pred načrtovanim odhodom, ko je v svoji sobi nad razgrnjenim zemljevidom Evrope z zaprtimi očmi in prstom določil cilj svojega podviga. Prst se mu je tako ustavil na Barceloni.
Proti Španiji se je odpravil 25. avgusta iz Celja in trenutno po poročanju Večera hodi po Franciji. Z naključjem, ki ga je popeljalo na pot je zadovoljen, saj se zaveda, da bi v primeru izbire Moskve ali Stockholma za končni cilj bila njegova pot bistveno težja. Na svoji poti, ki poteka večinoma ob obali je zabeležil le tri deževne dni, spremljajo pa ga tudi prijetne temperature. Njegova pot je vsak dan dolga med 40 in 50 kilometrov. V času podviga je do sedaj dvakrat obiskal zdravnika. Prvič že na Vrhniki, ko so se mu vneli žulji in drugič v Italiji, ko je po celodnevni hoji po hribu navzdol izgubil oba nohta na palcih.
Največjo težavo na poti mu kljub vsemu predstavlja samota, družbo pa mu delajo samo njegove misli. »Rad sem v družbi – s prijatelji, družino. Zdaj pa sem dva meseca popolnoma sam. Saj po poti srečaš ljudi, ampak to ni isto. Veliko več razmišljam o različnih stvareh. Res spoznavam samega sebe. Mislim, da je to res nekaj dobrega zame in za mojo osebno rast,« je prepričan Luka. Svoje misli zapisuje v dnevnik s pomočjo katerega bo po vrnitvi v Slovenijo napisal tudi knjigo, v kateri bo poleg razmišljanja na poti nekaj prigod in dogodivščin, ki so ga spremljale na poti.
Nekaj prigod in dogodivščin se je zgodilo zaradi jezikovnih ovir, nekaj pa že v Sloveniji. Zanimiva se mu je zgodila na Vrhniki, kjer je prespal v šotoru in katero je Luka opisal takole: »Nisem vedel, kam bi šel, in sem se utaboril kar pod kozolcem. In je neka gospa klicala policijo. Sem pa imel veliko srečo, da sta policista na poti na intervencijo poslušala radijsko postajo, kjer sem imel pred tem intervju. Tako da ni bilo težav.«
Do sedaj je imel največ težav v Franciji, ko so ga v enem od hostlov okradli in ko se je na poti v trgovino na glavni ulici znašel sredi pretepa dveh tolp. Zaradi tega se tudi že veseli prihoda v Španijo kjer pričakuje veliko odprtih ljudi. Luka je tudi vesel, da ravno ljudje največ pripomorejo k uspehu na njegovi poti. V Italiji ga je tako med malico na klopi ogovorila lastnica bližnjega frizerskega salona in ga povprašala po njegovi zgodbi. S tem si je prislužil večerjo, prenočišče in zajtrk pri njeni družini. Tudi v Genovi mu je bilo lepo, ko mu je družbo delal popotnik s katerim sta navezala prijeten stik. V Monaku sta preko družbenih omrežij v stik z njim stopila brata, ki sta mu ponudila prenočišče in panoramski polet s helikopterjem. »Vse to so res izjemni ljudje, da so tako sprejeli popolnega neznanca,« se spomni Luka.
Luka je prepričan, da svet potrebuje več ljudi, ki se ne brigajo le zase zato je še posebno vesel podpore Humanitarnega društva Enostavno pomagam iz Celja. Društvo med Lukovo potjo zbira denar za onkološke bolnike. Na svoji poti bo zbral okoli 250.000 korakov za kater pravi: »Vse se začne s korakom v pravo smer.«
Članek “250.000 korakov v pravo smer, s podvigom zbira denar za onkološke bolnike” je dosegljiv tukaj: https://www.vecer.com/250-000-korakiov-v-pravo-smer-10071960
