V članku “Radon usoden za več Slovencev kot pa prometne nesreče”, objavljenega na svet24.si, v Sloveniji zaradi radona umre na leto od 90 do 180 ljudi. Radon je naravni zemeljski plin, ki nastane z razpadom elementa radija v več izotopov, ki so lahko stabilni ali nestabilni.
Slovenija z 2,1 milijona prebivalci letno v prometnih nesrečah izgubi 90 do 150 oseb, zaradi radona pa med 90 in 180 oseb na leto. Pljučni rak v Sloveniji zahteva 1300 življenj na leto. Vsi ti podatki so bili v torek predstavljeni na posvetu o radonu v stavbah v Celju in jih je predstavil svetnik Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji Tomaž Šutej.
Zavedati se je potrebno, da je radon naš vsakdanji spremljevalec je na posvetu opozoril Boris Salobir doktor rudarskih ved. Gre za zemeljski plin, ki nastane z razpadom elementa radij v več izotopov, ki so lahko stabilni ali nestabilni je še pojasnil Salobir.
Poudaril je še, da nestabilni izotop zaradi nesorazmernega števila protonov in nevtronov v jedru razpada sam od sebe. Ob razpadu izotopa radon na rutenij odda še energijske dele alfa, ki se gibljejo z veliko hitrostjo. Pri tem imajo delci veliko energijo, ki uniči celice, če ti pridejo v pljuča.
Salobir je prepričan, da radon nastaja z radioaktivnim razpadom urana v zemeljski skorji in se koncentrira v poroznih kamninah. V takšni obliki prihaja hitro na površino, v kolikor so tla slabo prepustna je proces bistveno počasnejši.
»Skozi porozne kamnine pronica v kleti in pritličja stavb, kjer se zadržuje, saj je težji od zraka. Bolje kot so kleti izolirane na prehodu v tla in bolje kot so prezračene, manj radona prodre v prostor,«, je na posvetu opozoril Salobir.
Radon tudi zelo hitro razpada, njegovi razpadni elementi so kratkoživi in še naprej hitro razpadajo. Pri tem se delci vežejo na delce zraka, ki jih človek vdihne in vnese v pljuča. Stalno iritiranje bronhialnih celic, povzroči njihovo propadanje in nezmožnost obnavljanja ali celo mutacije, ki lahko pripeljejo do pljučnega raka. Težava je tudi, da je v Sloveniji opravljenih zelo malo meritev radona, statistični podatki pa niso dovolj obsežni.
Veliko lahko pri zaščiti pred radonom naredimo z zmanjšanjem tega elementa v stavbah oziroma, da ga izmerimo. O tem je na posvetu spregovoril Primož Praper direktor celjskega podjetja Eutrip. Meritve bi morali opravljati pozimi, ko je koncentracija radona največja. Zrak, ki vsebuje radon je potrebno odvesti iz stavbe oziroma ga je potrebno še predno pride v stavbo po temelji prestreči s podtlakom in ga izsesati iz temeljev, tako da zrak z radonom sploh ne pride v stavbo.
Po besedah Praperja ukrepi energetskih prenov stavb danes stremijo k zrakotesnosti.
Članek “Radon usoden za več Slovencev kot pa prometne nesreče” je dosegljiv na : https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5da59db049691/v-sloveniji-letno-zaradi-radona-umre-od-90-do-180-ljudi
