Preteklo leto je država poslovala z minimalnim presežkom. Kljub temu so prihodki in izdatki sektorja države bili skoraj izravnani. Takšno dinamiko na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS) pripisujejo visoki gospodarski rasti. Tako so ugotovili, da so se v letu 2017 prihodki povečali za 6,5 %, hkrati so se pa povečali tudi izdatki in to za 1,9 %. Da so lahko prihodki naraščali približno enako kot je letno nominalno naraščal BDP (7,1 %) je zaslužno naše gospodarstvo. Gospodarstvo je pripomoglo tudi k bistveno večjim prilivom v državni proračun, saj je tako medletna rast prihodkov znašala 1.140 milijona evrov, kar znaša 6,5 %.
V državno blagajno se je tako iz naslova davkov in socialnih prispevkov prililo za 848 milijona evrov več denarja ali za 5,7% več kot leta 2016. S tem se je zmanjšal tudi proračunski saldo za leto 2017 in se je tako proračunski primanjkljaj v primerjavi z letom 2016 zmanjšal za 794 milijonov evrov, kar je ustrezalo 1,8 % DBP. Kljub vsem dobrim kazalnikom in tudi dobremu poslovanju podjetij v katerih ima Republika Slovenija lastniške deleže, pa rezultate kazijo izdatki države.
Karmen Kozmus (foto: Slovenska demokratska mladina)Skupni izdatki sektorja država se je lani povečalo za 346 milijona evrov ali za 1,9 %. To naj bi bila deloma posledica ugodnih gospodarskih razmer, deloma pa tudi ohranjanja ukrepov za zadrževanje rasti izdatkov. K rasti izdatkov so največ prispevala sredstva za zaposlene (4,6 %) in socialna nadomestila (3,2%). V letu 2017 so se znižali izdatki za obresti (12%), vendar so kljub temu znašali 1.073 milijona evrov. Tudi investicije države v osnovna sredstva so bile še vedno razmeroma nizke. V primerjavi z letom 2016 so se le-te zmanjšale za 0,9 %, na centralni ravni pa celo za 7 %, na lokalni ravni so se povečale za 8 %. Tudi črpanje evropskih sredstev v letu 2017 ni bilo hvale vredno. Saj se je v primerjavi z letom 2016 počrpalo le 2,5% več evropskega denarja.
»V finančni perspektivi, ki zajema obdobje 2014-2020 prihaja do zamud pri črpanju evropskih sredstev, zaradi dolgotrajnosti priprave postopkov, ki so v pristojnosti države. Odgovornost nosi predvsem Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki ni pravi čas pripravila dokumenta, v katerem se mora natančno opredeliti vse postopke na področju porabe evropskih sredstev, kot je razmejitev odgovornosti, določiti naloge posameznih organov in opredeliti kako se izvaja nadzor, da se preprečijo goljufije,« je ob tem dejala Karmen Kozmus, mestna občinska svetnica Slovenske demokratske stranke iz Celja, ki meni, da se Vlada Mira Cerarja ni dovolj posvetila razvoju regij. »Skupno je na voljo 3,2 milijarde evrov nepovratnih sredstev, vendar pa ministrstva ne upoštevajo razlik v razvitosti regij. Osrednjeslovenska regija je na 116 % razvitosti EU, ponekod v Pomurju, Zasavju, Posavju in Podravju pa je razvitost pod 60 % glede na povprečje EU,« je pojasnila Karmen Kozmus, ki pravi, da Slovenija na takšen način zamuja številne priložnosti. Ob tem je mestna svetnica omenila tudi Evropski sklad za strateške naložbe, kjer je Slovenija po uspešnosti pridobivanja sredstev na samem repu držav članic in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji iz katerega je Slovenija dobila sredstva zgolj enkrat, v primeru podjetja Mura.
Kljub podatku, da se delež dolga v BDP v zadnjih letih zmanjšuje, na kar vplivajo nominalne rasti BDP, se nominalni dolg države povečuje. V letu 2017 se je povečal za 107 milijonov ali 0,3 %. Tako je dolg znašal 31.860 milijona evrov ali 73,6% BDP, kar je 3,9-krat več kot pred desetimi leti. Kljub temu, da je država v letu 2017 predčasno refinancirala del obveznic v ameriških dolarjih, se je morala v letu 2017 ponovno zadolževati. Sicer je bilo to po nižjih obrestnih merah kot v preteklosti in ravno to je prispevalo k 12 % znižanju izdatkov za obresti. Ampak kljub vsemu kot je bilo že povedano, se dolg države veča.
Naj kdo reče, da se je predsednik vlade v odstopu Miro Cerar upravičeno hvalil kako uspešno je Slovenijo popeljal iz krize. K večjim dohodkom države so v največji meri pripomogli uspešni gospodarstveniki in kljub njihovemu trudu, da smo lahko govorili o 5 % gospodarski rasti je država poslovala tako, da se je njen dolg povečal. In to naj bi bila praksa dobrega gospodarja?
M.I.
