Državni zbor je na izredni seji po nujnem postopku sprejel prvi paket zakonov, s katerimi naj bi vsaj nekoliko omilili posledice epidemije novega koronavirusa za gospodarstvo. Med drugim bo država priskočila na pomoč delodajalcem, ki bodo delavce zaradi motene dobave ali izpada naročil napotili na čakanje na delo doma.
V skladu z zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov bo država pomagala delodajalcem, ki zaradi epidemije novega koronavirusa ne morejo zagotavljati dela vsaj 30 odstotkom zaposlenim hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo. V tem času bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov povprečne plače v zadnjih treh mesecih. Enako bo veljalo v primeru, da delavec ne bo prišel na delo zaradi odrejene karantene.
Pri tem bo država delodajalcem povrnila 40 odstotkov izplačanega nadomestila oz. v primeru karantene celoten znesek. Do pomoči ne bodo upravičeni delodajalci, ki so davčni dolžniki, ki so kršili delovno zakonodajo ali so v postopku zaradi insolventnosti. Odbor DZ za delo je že v sredo med upravičence vključil tudi samozaposlene, in sicer z odlogom plačila socialnih prispevkov za april, maj in junij letos. Odložene prispevke bodo dolžni poravnati najpozneje do 31. marca 2022, pri čemer poslancem Levice, SD in LMŠ ni uspelo z dopolnilom, da bi se ta obveznost odpisala.
Poseben sklop ukrepov za boj proti koronavirusu
V nadaljevanju predlog zakona vsebuje poseben sklop ukrepov, namenjenih tekočemu zagotavljanju finančnih sredstev za spopad z epidemijo, ki jih, kot je pojasnil finančni minister Andrej Šircelj, ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče načrtovati. “V tej državi se ne bo zgodilo, da ne bo dovolj denarja za opremo za reševanje človeških življenj,” je spomnil na trenutno zaostreno stanje v državi. S tem namenom predlog zakona vladi omogoča, da lahko v času epidemije začasno zadrži izvrševanje posameznih proračunskih izdatkov ter si vzame neomejena pooblastila za prerazporejanje denarja znotraj proračuna.
“DZ ne bo imel več pristojnosti nad področjem javnih financ,” je te določbe komentiral Robert Pavšič (LMŠ). “Vlada bo dobila največja možna pooblastila v času od osamosvojitve Slovenije in precej večja, kot jih je imela v času finančne krize,” pa je dodal Robert Polnar (DeSUS). Jožef Horvat (NSi) je po drugi strani menil, da krizno upravljanje zahteva, da damo vladi več pooblastil. Poslanci so sicer v zakon zapisali obvezo vladi, da o opravljenih prerazporeditvah znotraj proračuna redno mesečno poroča državnemu zboru.
Odlog plačil kreditojemalcev
DZ je sprejel tudi zakon o interventnem ukrepu odloga plačil obveznosti kreditojemalcev. Z njegovo uveljavitvijo bodo lahko posojilojemalci, ki zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami virusa, ne morejo odplačevati posojila, na svojo banko naslovili vlogo za odlog plačila za leto dni. Tistim, ki jim je bilo z državno odredbo onemogočeno poslovanje, kot so gostilne in restavracije, bodo morale banke prošnjo obvezno odobriti. Ukrep bo veljal še 18 mesecev po koncu epidemije.
Preskrba s prehrano
Minister Šircelj je zagotovil, da je slovenski finančni sistem stabilen. “Ta ukrep te stabilnosti ne bo ogrozil,” je dejal. Eden od ukrepov sega tudi na področje preskrbe s hrano. V skladu z zakonom o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane bo mogoče omejiti promet z živili, kot tudi prepovedati njihov izvoz ali uvoz ter regulirati cene. Zakon sam še ne predvideva nobenih omejitev, pač pa le daje podlago za to, je povedala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. Ob tem je potrošnike pozvala h kupovanju čim več živil, ki jih pridelujemo v Sloveniji. Enako so menili tudi poslanci.
Avtor Rok Krajnc, več lahko preberete tukaj.
