Evropska komisija je potrdila spremembo programa razvoja podeželja 2014–2020

Foto: pixabay.com

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano javnost obvešča, da je Evropska komisija 23. julija potrdila najnovejšo spremembo Programa razvoja podeželja 2014–2020, ki prinaša odločen odziv na COVID-19 krizo in omogoča zagon močnega investicijskega cikla, katerega ključni namen je podpreti pridelavo hrane in krepiti odpornost prehranskega sistema v Sloveniji.

Program razvoja podeželja 2014-2020 (PRP 2014-2020) se je spreminjal v kontekstu epidemije z virusom COVID-19. Bistven vidik najnovejše spremembe PRP 2014–2020 je podpreti proizvodnjo hrane v Republiki Sloveniji, zaradi česar so bile prvenstveno izvedene obsežne prerazporeditve finančnih sredstev pretežno z nekmetijskega dela na kmetijski del ukrepov PRP 2014-2020. Skupaj se med ukrepi PRP 2014–2020 prenaša 21,7 milijonov evrov, od tega največji del sredstev, skupno 11 milijonov evrov, na primarno kmetijsko proizvodnjo (podukrep 4.1 – Podpora za naložbe na kmetijskih gospodarstvih), preostanek pa na predelavo kmetijskih proizvodov (7,7 milijonov evrov) ter na namakanje (3 milijonov evrov).

Na področju kmetijske pridelave in predelave smo zvišali stopnje javne podpore za tisti del investicij, ki prinašajo večjo odpornost prehranskega sistema, do najvišjih dovoljenih po zakonodaji EU (Uredba 1305/2013/EU). Z namenom zagotavljanja hitrejše likvidnosti v kmetijstvu, živilstvu in na podeželju ta sprememba PRP 2014–2020 prinaša tudi povečanje deleža predplačil z dosedanjih 30 % na 50 %, kar pomeni, da bodo upravičenci ob predložitvi bančnih garancij lahko uveljavljali do 50 % predplačila za svoje investicije.

V okviru te spremembe smo z Evropsko komisijo dogovorili tudi spremembo obdobja upravičenosti stroškov. Ta sprememba prinaša, da se za vloge na javne razpise, ki so objavljeni v obdobju do 31. 12. 2020 v okviru podukrepov 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva in podukrep 4.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov (v delu, ki ni podvržen pravilom o državnih pomočeh ali pravilu de minimis), kot upravičeni upoštevajo tudi izdatki, nastali pred oddajo vloge na javni razpis, vendar ne pred datumom razglasitve epidemije v Republiki Sloveniji (12. 3. 2020).

V nadaljevanju so na kratko predstavljene bistvene potrjene spremembe po posameznih podukrepih PRP 2014-2020:

Podukrep 4.1 (naložbe na kmetijskih gospodarstvih):

  • dvig najvišjih dopustnih stopenj podpore za naložbe, namenjene prilagajanju na podnebne spremembe ter naložbe v izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah, z dosedanjih 70-75 % na maksimalnih 90 %. V sklop teh naložb so zajeti nakup in postavitev mrež proti toči, nakup in postavitev rastlinjakov in nakup pripadajoče opreme, zasebnih namakalni sistemov ter nakup namakalne opreme, ureditev trajnih nasadov ter – v primeru obnove potenciala po naravnih nesrečah – za ureditev hmeljišč.
  • dvig najvišjih dopustnih stopenj podpore za naložbe v prilagoditev kmetovanja na gorskih OMD območjih na maksimalnih 90 %. V sklop teh naložb so zajete naložbe v nakup specialne kmetijske mehanizacije za kmetovanje na strmih terenih, ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi, izvedba agromelioracij, ureditev hlevov ter zaščita čebeljih panjev pred medvedi, ureditev trajnih nasadov, ureditev cestnih, vodnih oziroma vodovodnih ter energetskih priključkov do javne infrastrukture, ureditev zasebnih namakalnih sistemov na gorskih območjih ter nakup namakalne opreme;
  • dodan je bil nov sklop skupinskih naložb za pripravo primarnih kmetijskih proizvodov za prvo prodajo (zbirni centri, skladišča, hladilnice, pakirne linije in pripadajoča oprema), s katerimi bo omogočena bolj racionalna raba osnovnih sredstev, zmanjševanje stroškov, večja konkurenčnost pridelovalcev, obenem pa tudi zagotavljanje ustreznega skladiščenja kmetijskih proizvodov. Te naložbe so lahko izključno kolektivne naložbe;
  • dodane so bile naložbe v krožno gospodarstvos čimer bomo tudi v kmetijstvu poskušali bolj ciljno podpreti naložbe v snovno učinkovitost, zmanjšanje in ponovno rabo odpadnih surovin;
  • dvig najvišjega skupnega zneska podpore v programskem obdobju 2014–2020 za kmetije in mikropodjetja s 500.000 € na 1 mio € in za mala, srednja in velika podjetja s 1.750.000 € na 3 mio €. S tem bodo tem subjektom omogočena nadaljnja vlaganja v rast in razvoj.

Podukrep 4.2 (predelava in trženje kmetijskih proizvodov):

  • dodatne stopnje podpore, kadar gre za naložbe nosilca kmetije ali nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji na gorskem območju;
  • dvig stopenj podpore, kadar gre za naložbe nosilca kmetije ali nosilca dopolnilne dejavnosti v predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov iz določenih prednostnih sektorjev: žito, zelenjava, sadje (razen vina in oljk), prašičjega in govejega mesa ter mleka;
  • dodane so naložbe v krožno gospodarstvo, katerih cilj je povečati snovno učinkovitost, ponovno rabo odpadnih surovin, zmanjšanje odpadkov ipd.

Podukrep 4.3 (naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva)

  • razpoložljiva sredstva se povečujejo za 3 mio €, in sicer za naložbe v namakalne sisteme ter tehnološke posodobitve namakalnih sistemov.

Podukrep 8.6 – Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov:

  • ključna novost je uvedba kolektivnih naložb v gozdarstvu in na področju predelave lesa:

Tovrstne kolektivne naložbe lahko izvajajo skupine proizvajalcev s področja gozdarstva (to je pravna oseba, priznana kot skupina proizvajalcev po predpisih, ki urejajo priznanje skupin proizvajalcev) ali pogodbene skupine bodisi zasebnih lastnikov gozdov ali pa nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji (ki prihajajo z različnih kmetij).

Ključna prednost kolektivnih naložb pred individualnimi naložbami je ta, da lahko skupina  bistveno lažje izpelje zahtevnejšo naložbo, saj si lahko člani skupine porazdelijo finančno breme tovrstne naložbe. Z uvajanjem takšne možnosti izvedbe naložb želimo dati jasen signal gozdarskemu sektorju, da naj se usmeri k bolj racionalni rabi proizvodnih sredstev preko skupnih vlaganj v nakup gozdarske mehanizacije in si na ta način zniža stroške proizvodnje, kar je osnova za doseganje višje konkurenčnosti.

  • dodaja se nova vrsta naložbe za povečanje ekonomske vrednosti gozdov;
  • znižani so bili tudi določeni vstopni pogoji za nakup gozdarske mehanizacije: zahtevani obseg gozdnih zemljišč v lasti ali zakupu se za fizične osebe zmanjšuje s sedanjih 10 ha na 5 ha. Nadalje, če je upravičenec samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, mora v koledarskem letu pred objavo javnega razpisa imeti 9.000 € prihodkov iz sečnje, spravila, mulčenja in strojne sadnje namesto prej zahtevanih 18.000 €. Cilj teh sprememb je, da se po številnih naravnih nesrečah, ki so prizadele slovenske gozdove (žledolom, vetrolomi in napadi podlubnikov), nakup gozdarske mehanizacije in opreme omogoči večjemu krogu upravičencev in s tem pospeši sanacijo gozdov.

Javni razpisi

Okvirni terminski načrt objav javnih razpisov

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano