Evropa se srečuje s precej starim in neučinkovitim stanovanjskim fondom, kar dokazujejo tudi različne raziskave, ki so pokazale, da je s stavbami povezanih okoli 40 % rabe končne energije ter 36 % emisij toplogrednih plinov. V EU je v tem trenutku okoli 35 % stavb starejših od 50 let zato je odstotek energetsko neučinkovitih stavb, kar 75 %.
Zaradi teh podatkov predstavljajo stavbe največji potencial za zmanjšanje rabe energije in lahko s pomočjo teh izboljšav dosežemo podnebno energetske cilje za leto 2020. Zato je pomembno, da hiše opremimo napravami, ki bodo delovale s pomočjo obnovljivih virov. Evropska unija si trenutno prizadeva da bi se izvedla čim obsežnejša energetska prenova obstoječih stavb, ki naj bi bile izvedene v skladu z Direktivo 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb. V skladu s to direktivo, ki je bila sprejeta leta 2010 morajo biti od konca leta 2020 vse nove gradnje grajene kot nič-energijske.
Nič-energijska stavba pomeni, da ima stavba visoko energijsko učinkovitost in zato potrebuje zelo malo energije in mora za svoje delovanje uporabljati energijo, ki je proizvedena v lastni bližini. Trenutno je gradnja takšne stavbe še vedno malo dražja od gradnje običajne stavbe, vendar strokovnjaki pričakujejo, da se bo zaradi razvoja trga in večjega obsega tovrstne gradnje leta 2020 ta razlika zmanjšala na minimalno raven. V tem trenutku se največ ljudi sooča s pomisleki o načinu bivanja v takšnih objektih, višini stroškov izgradnje takšne ga objekta ter stroških vzdrževanja. Pomisleki pri uporabnikih se pojavljajo predvsem zaradi velikega števila naprav in sistemov, ki jih v klasičnih gradnjah ni.
Zaradi supporta uporabnikom pri odločanju za takšne gradnje je EU izvedel projekt CONZEBs 2017-2019, s katerim želijo zagotoviti hitrejši prodor nizko-energijskih stavb na tržišče ter zmanjšati ovire pri takšni gradnji. s 2017-2019, s katerim želijo zagotoviti hitrejši prodor nizko-energijskih stavb na tržišče ter zmanjšati ovire pri takšni gradnji. Za sodelovanje v projektu so se tako odločile raziskovalne organizacije in stanovanjski skladi, ker bodo tako lahko omogočili dober vpogled v paketne možnosti tehnoloških rešitev, ki bodo pripomogle k znižanju stroškov gradnje nizko-energijskih stavb in bodo uporabnikom približali bivanje in vzdrževanje teh stavb. To lahko pripomore k večjemu zaupanju v takšno obliko gradenj in večji odločnosti ljudi za gradnjo tovrstnih objektov.
M.I.
