Ljubljana/Bruselj 18. september 2020 – V sredo so evropski poslanci glasovali o t.i. Skladu za pravični razvoj, katerega ustanovitev je Evropska komisaja predlagala januarja 2020. V mesecu maju je Komisija v luči okrevanja po pandemiji koronavirusa predlagani proračun sklada s 7,5 milijarde evrov povečala na 44,1 milijarde evrov. 11,3 bi zagotovili iz osnovnega proračuna in 32,8 milijarde iz novega Sklada za oživitev gospodarstva. Evropski poslanci so sedaj postavili zahtevo, da se iz osnovnega proračuna sredstva povečajo za 25,4 milijarde evrov, kar bi pomenili, da bi se sredstva v Skladu za pravični razvoj povečale na 58 milijard evrov.
“Evropa si je zadala zelo ambiciozen načrt in cilj za prehod v zeleno gospodarstvo in v podnebno nevtralno družbo do leta 2050. Nekatere regije, sploh tiste, ki so odvisne od industrijskih procesov, ki so povezani s fosilnimi gorivi oziroma velikimi izpusti toplogrednih plinov, bo to precej prizadelo, zato moramo zagotoviti, da bodo dobila ustrezna dodatna sredstva,” je po glasovanjem o t.i. Skladu za pravični razvoj pojasnil evropski poslanec Franc Bogovič, član parlamentarnega odbora za regionalne zadeve.
“Gospodarske dejavnosti, ki so povezane z visokimi stopnjami emisij toplogrednih plinov oziroma temeljijo na proizvodnji in uporabi fosilnih goriv, kot sta premog in lignit, bo pri prehodu v zeleno gospodarstvo treba zmanjšati tako z vidika gospodarske proizvodnje kot z vidika stopnje zaposlenosti. Tudi drugi sektorji z visokimi stopnjami emisij toplogrednih plinov bodo morali opustiti ogljično intenzivne procese in se preoblikovati. Poleg tega se bo zdaj morala preoblikovati tudi vrsta poklicev, ki so posredno odvisni od teh dejavnosti, ker bi sicer lahko izginili. Vse te spremembe bodo neposredno vplivale na življenje ljudi in neizogibno prinesle večplastne socialne izzive”, je dodal.
Bogovič izpostavlja: “Zlasti izrecno pozdravljam predlog in zahtevo parlamenta, da se Sklad za pravični prehod izvaja s skupnim upravljanjem, v tesnem sodelovanju z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter deležniki, saj se s tem zagotavlja prevzemanje odgovornosti za strategijo prehoda. Ključnega pomena je tudi spoštovanje načela partnerstva, saj bo tako zagotovljeno, da bodo gospodarski in socialni partnerji vključeni v načrtovanje programov in njihovo izvajanje.”
Zdaj so na vrsti pogajanja med državami članicami, Evropskim parlamentom in Komisijo, s ciljem sprejeti politični dogovor do konca leta 2020.
Vir: ELS
