Franci Kos: “V kmetijstvu in kmetijski politiki je potrebna samo zdrava kmečka pamet!”

Foto: Franci Kos

V nedeljo bodo potekale volitve članov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, kjer se bodo volili predstavniki, kateri bodo v naslednjem obdobju oblikovali kmetijsko politiko. Ker gre za izredno pomembno področje naše družbe je izbira pravih predstavnikov, z “zdravo” vizijo še kako pomembna. Svoj pogled na kmetijstvo in kmetijsko politiko je za naš medij predstavil Franci Kos.

Zakaj ste se odločili za kmetijstvo?

Odločitev za kmetijstvo mi je bila dana v zibelko. Rodil sem se na kmetiji, kjer nas je skupaj s starši odraščalo 7 otrok. Že kot otrok sva imela skupaj s sestro vsak svojo njivo – njivico veliko cca. 5 kvadratnih metrov. Sestra je gojila rože jaz pa krompir. V mladosti sem sanjal, da bom vojak, ampak kot je tradicija na kmetih, sem bil kot edini sin predviden za naslednika, kar sem tudi postal. Starši so me skozi delo na kmetiji navdušili za delo v naravi, z zemljo in živalmi. Za gozd pa sploh lahko rečem, da je delo v njem prava sprostitev, predvsem za dušo pa tudi za telo. Obdelujemo približno 14 ha obdelovalnih površin, redimo med 40 in 50 glav goveje živine (mlado pitano govedo in krave dojilje). Gospodarimo tudi s cca. 30 ha gozda. Z ženo obdelujeva kmetijo že dobrih 30 let, sedaj pa skrbi vedno bolj prepuščava naslednikom, sinu in snahi. Skoraj 30 let sem delal tudi službeno v kmetijstvu in sicer v kmetijski zadrugi Šaleška dolina – Šoštanj.

Kako ste zadovoljni s trenutno kmetijsko politiko?

Po mojem mnenju je kmetijska politika vsake države izjemno pomembna, lahko jo postavimo ob bok državotvornim resorjem, saj je prehranska varnost ena od bistvenih atributov suverenosti. Po ocenah strokovnjakov je prehranska varnost padla od leta 90 do danes iz cca. 80 % na cca. 32 %. Sedanja kmetijska politika pa ni odgovorila na izzive, ki jih prinašajo nove okoliščine, nič oziroma premalo je storila glede samooskrbe, ob tem pa nalaga kmetom vedno nove administrativne in druge, tudi okoljske omejitve. V tej državi bi moral biti deležen podpore vsak, ki obdeluje zemljo oziroma redi živino, tu mislim predvsem na srednje in male kmetije – vprašanje investicij.

Kako vidite delovanje trenutnega sestava Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenija?

Imam občutek, da je kmetijsko-gozdarska zbornica oziroma njeno vodstvo kot nevladna organizacija pri predlogih oziroma mnenjih pri zakonih, ki jih dobijo v pregled, bolj statist kot pa resen sogovornik vladi. Pogrešam pa seveda bistveno bolj odločno in aktivno držo pri pogajanjih z vlado o stvareh, ki so življenjskega pomena za kmetijstvo. Zakoni oziroma podzakonski akti, ki gredo iz zbornice nazaj na vlado, naj bodo življenjski in takšni, da jih ljudje lahko spoštujemo.

Kakšno je vaše mnenje o kmetijski politiki na državni ravni in kaj si želite v bodoče?

Kmetijska politika na državni in evropski ravni je v zadnjih letih kmetu bolj oteževala delo kot pa olajšala. Potrebne so jasne smernice in pritisk, da bodo tako državne kot tudi evropske politike bolj prijazne kmetu oz. njegovemu poslanstvu.

Želim si razvoj in ohranitev kmetijstva, ki upošteva vse novosti in nove tehnologije, hkrati pa ohranja tradicijo in naš način življenja. Potrebna je samo zdrava kmečka pamet!

Uredništvo