Epidemiološka slika Slovenije je vedno slabša. Po velikem porastu okužb namreč že drugi dan zapored beležimo krepko preko 300 dnevnih okužb. Ker smo vedno bližje razglasitvi epidemije, je nedvomno potrebno zavedanje, da bi imelo vnovično zaprtje gospodarskih panog katastrofalne ekonomske in socialne učinke, zato je vsak posameznik odgovoren za spoštovanje že veljavnih ukrepov za zajezitev širjenja virusa. Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da bi v primeru vnovičnega zaprtja prišlo do zmanjševanja davčnih prilivov kot tudi do gospodarske škode. “Podobnega “lockdowna” si zato v Sloveniji ne moremo privoščiti,” so prepričani.
Zaradi zaskrbljujočega trenda naraščanja števila okuženih smo na Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) naslovili vprašanje, ali menijo, da bi v primeru, če se ljudje še naprej ne bodo dosledno držali preventivnih ukrepov, slovensko gospodarsko preživelo še en “lockdown”. Uvodoma so nam pojasnili, da na GZS podpirajo vse ukrepe, ki omogočajo ohranjanje vitalnega gospodarstva.
Izgubili že vsaj 13 tisoč delovnih mest
“Zaradi covida smo že do zdaj izgubili vsaj 13 tisoč delovnih mest, kar je posledica sprejetja vrste omejitvenih ukrepov v Sloveniji in v regiji, in sicer predvsem v obdobju od marca do sredine maja,” opozarjajo. Ob tem so mnenja, da bodo novi omejitveni ukrepi manj strogi oziroma bolj ciljno usmerjeni. “Ponovna uvedba širokih omejitvenih ukrepov pomeni zmanjšanje davčnih prilivov kot tudi veliko gospodarsko škodo. Podobnega “lockdowna” si zato v Sloveniji ne moremo privoščiti. Vendar pa to enako velja tudi za najbolj razvite države kot je Nemčija,” poudarjajo.
Na GZS so zaskrbljeni zaradi predlaganih ukrepov, ki so na rdečem seznamu. “Če bi prišlo do zapiranja vrtcev in šol, bi to de facto pomenilo tudi zapiranje gospodarstva. Zaposleni, ki so tudi starši, bi morali v tem primeru prevzeti skrb za otroke. Zato je odgovornost nas vseh, da se sedanjih ukrepov držimo in tako ščitimo zdravje vseh nas, posledično pa s tem prispevamo, da se bo krivulja okužb začela obračati navzdol,” so jasni.
Spoštovanje ukrepov je ključnega pomena
Glede na to, da glavni vir okužb še vedno predstavljajo zabave in zasebna druženja, ki se dogajajo v lokalih po koncu uradnega obratovalnega časa, stroka poziva k doslednemu upoštevanju samozaščitnih ukrepov in odgovornemu vedenju. Nošenje zaščitnih mask, higiena rok, ohranjanje primerne fizične razdalje in izogibanje trgovskim središčem, če ni nujno potrebno, tako predstavljajo minimalne oblike solidarnosti, ki jo lahko vsak izmed nas izkaže do družbe in predvsem do ranljivih skupin prebivalstva, ki živijo med nami. Praksa v državah kot je Finska je dokazala, da je v boju zoper širjenje virusa učinkovita uporaba aplikacije za slednje okužb. Aplikacija nas namreč obvesti, če smo bili v stiku z okuženo osebo, zaradi česar je mogoče prilagoditi svoje vedenje in zaščititi svoje najbližje.
Potem, ko je Vlada Republike Slovenije preko Twitterja sporočila, da se soočamo z rekordnim številom okužb in, da se v bolnišnicah zdravi 131 bolnikov s covidom-19, pri čemer jih 21 potrebuje intenzivno zdravljenje, je uradni govorec Jelko Kacin sporočil, da vlada zaradi visokega števila okužb – ki so prisotne tudi med zdravstvenimi delavci in v DSO-jih -, sprejema najavljene ukrepe. Ker je na nas vseh, katere ukrepe bodo v nadaljevanju sprejeli, je na mestu premislek o hudih posledicah, ki lahko nastopijo, če se nam ponovi pomladanski scenarij.
Podjetje Pivka perutninarstvo je nedvomno primer podjetja, ki se je zaradi številnih okužb soočilo z velikimi težavami, saj je proizvodnja skoraj povsem zastala. Ker je velik izpad kadra lahko za podjetje pogubno, je nujno, da se dosledno sledi izvajanju vseh zaščitnih ukrepov. Na račun nedavnega zaprtja gospodarstva so tudi že odpuščali. Nazadnje tudi v priljubljenem lokalu Pod Skalco, v bližini ljubljanskih Križank, saj so se zaradi težke situacije odločili, da zaprejo svoja vrata. Nedvomno pa ne gre za osamljen primer. Kot je dejal predsednik vlade Janez Janša o tem, ali imajo ukrepi iz oranžne faze učinek, bolj kot vlada odloča vsak izmed nas, vsak ki kreira javno mnenje. Bomo torej zmogli, da iz situacije pridemo s kar se da malo posledicami?
Avtorica Nina Žoher, članek je bil prvotno objavljen tukaj.
