Ivan Simič se sprašuje, če smo priča električnemu ropu ali smo postali tarče elektrodistributerjev

Foto: Nova24TV

Davčni strokovnjak mag. Ivan Simič se v svojem zadnjem razmišljanju sprašuje ali se ljudem sredi belega dne s strani elektro distributerjev dogaja električni rop. Podlaga za takšno razmišljanje je v tem, da so bili v zvezi z električno energijo objavljeni “sporni” predpisi.

Razmišljanje mag. Ivana Simiča o “električnem ropu” sredi belega dne objavljamo v nadaljevanju.

Ali se res dogaja električni rop in to sredi belega dne? Za kaj gre?

Do sedaj so bili v zvezi s ceno električne energije in seveda glede nakupa in prodaje le-te, objavljeni naslednji predpisi:

– Uredba o določitvi mehanizma oblikovanja cen električne energije za poslovne odjemalce (Uradni list RS, številka 147/2022),
– Uredba o določitvi cen električne energije (Uradni list RS, številka 95/22 in 98/22) in
– Zakon o oskrbi z električno energijo – ZOEE (Uradni list RS, številka 172/21).

Tako je v 1. členu Uredbe o določitvi cen električne energije (Uradni list RS, številka 95/22 in 98/22) določeno, da ta Uredba določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno električne energije za »male poslovne odjemalce, kot jih določa Zakon o oskrbi z električno energijo«.

V 33. točki 4. člena Zakona o oskrbi z električno energijo – ZOEE (Uradni list RS, številka 172/21), je določeno, da je mali poslovni odjemalec »odjemalec na nizki napetosti, ki ni gospodinjski odjemalec in ima priključno moč enako ali manjšo od 43 kW«.

Nadalje je 34. točki istega člena določeno, da je »malo podjetje tisto podjetje, ki ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet oziroma letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov evrov«.

V 35. točki istega člena je še določeno, da je »mikropodjetje tisto podjetje, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet oziroma letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijona evrov.«

V prvem odstavku 1.a člena Uredbe o določitvi cen električne energije je določeno, da mora za upravičenost, do ukrepov po tej uredbi, mali poslovni odjemalec izpolnjevati naslednja pogoja:

– skupna priključna moč vseh njegovih merilnih mest je enaka ali manjša od 86 kW in
– za merilna mesta je bilo izdano soglasje za priključitev do vključno 21. julija 2022.

In tukaj se zadeva zalomi. Težava je enostavno rešljiva, toda odgovorni, v mislih imam vlado, do sedaj še niso reagirali, elektrodistributerji pa se obnašajo vzvišeno, niso pripravljeni na noben pogovor. Še več, podjetja silijo v podpis pogodb, po katerih bi za električno energijo plačevali več kot 400 evrov za eno MWh, čeprav so še pred kratkim plačevali med 60 in 70 evrov. Na dopise pa ne odgovarjajo, ne eni in ne drugi. Mali poslovni odjemalci pa so prisiljeni v neustavno podpisovanje pogodb, po katerih bodo plačevali tudi sedemkrat dražjo elektriko.

Za kaj gre? V Sloveniji je kar nekaj poslovnih stavb, v katerih so lastniki ali najemniki mali poslovni subjekti (mala ali mikro podjetja). Te poslovne stavbe v nekaterih primerih imajo, čeprav menim, da gre za veliko primerov, eno merilno mesto, oziroma po domače povedano en električni števec, po katerem se odčitava in plačuje poraba električne energije za celo poslovno stavbo. Upravnik te poslovne stavbe nato na podlagi razdelilnika razdeli porabo električne energije na vse lastnike prostorov v teh poslovnih stavbah. Ta delitev se izvaja bodisi po površini poslovnih prostorov, bodisi po odštevalnih števcih.

V konkretnih primerih to pomeni, da se te poslovne stavbe za elektrodistributerje štejejo za eno merilno mesto in zaradi tega jih le-ti uvrščajo med velike poslovne odjemalce, čeprav se v njih nahaja veliko število malih poslovnih odjemalcev. To pomeni, da za njih ne velja Uredba o določitvi cen električne energije (Uradni list RS, številka 95/22 in 98/22), s katero je določena najvišja dovoljena drobnoprodajna cena električne energije za »male poslovne odjemalce, kot jih določa Zakon o oskrbi z električno energijo«.

Če bi vsi ti lastniki poslovne stavbe imeli svoja merilna mesta, ali svoje električne števce, ali bi se nahajali v samostojni poslovni stavbi, bi plačevali elektriko po nižji ceni, ker pa tega nimajo in tudi danes tega ne morejo storiti, saj vsi vemo kako in koliko časa to poteka, bodo morali plačevati elektriko po tudi sedemkrat višji ceni. Vse to le zaradi tega, ker nekdo ne zna vključiti ZKP, to je zdrave kmečke pameti. Ne more nihče, tudi vlada ne, množice malih poslovnih odjemalcev, ki so individualno mali poslovni odjemalci, spremeniti v velike poslovne odjemalce, samo zaradi tega, ker je veliko malih poslovnih odjemalcev v eni poslovni stavbi. Nihče me ne bo prepričal v to logiko in srčno upam, da gre za napako vlade, ko je pripravljala uredbe. Upam, da bo ta vlada reagirala hitro in to napako odpravila, saj je časa še dovolj. Prav tako bi vlada morala takoj obvestiti javnost in elektrodistributerje o tej zadevi, da mali poslovni subjekti, ki so z drugimi malimi poslovnimi subjekti v skupnih poslovnih stavbah, ne bi sklepali pogodb za dobavo električne energije po visoki in enormnih cenah.

Na podlagi vsega do sedaj navedenega menim, da se Uredba o določitvi mehanizma oblikovanja cen električne energije za poslovne odjemalce (Uradni list RS, številka 147/2022) uporablja le za tiste poslovne odjemalce, ki niso upravičeni do ukrepov iz Uredbe o določitvi cen električne energije (Uradni list RS, številka 95/22 in 98/22). To pomeni, da vsi tisti poslovni subjekti, ki se nahajajo v poslovnih stavbah, ki imajo eno merilno mesto (ene električni števec za celo poslovno stavbo) in so mali poslovni subjekti, izpolnjujejo pogoje iz Uredbe o določitvi cen električne energije (Uradni list RS, številka 95/22 in 98/22). V primeru etažne lastnine je potrebno upoštevati pogoje, ki jih izpolnjuje vsak posamezni etažni lastnik, ne pa vsi etažni lastniki skupaj, saj ne gre za povezane pravne osebe, temveč za posamezne in ločene poslovne subjekte oziroma odjemalce.

Zato pričakujem oziroma upam, da bo vlada takoj reagirala in rešila to nelogičnost.

Mag. Ivan Simič

Vir: Ivan Simič blog