Ljubljana 29. julij 2020 – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdrstvo in prehrano opozarja, da morajo lastniki živali v t. i. »pasjih dnevih« z moralno dolžnostjo poskrbeti za živali na način, ki jim ne povzroča nepotrebnega trpljenja in jim omogoča, kar sodobna stroka dobrobiti živali imenuje življenje, ki ga je vredno živeti.
Ozaveščanje javnosti o odgovornem lastništvu živali je usmerjeno na vso družbo in ne izključno na lastnike živali. Zaščita živali je ena izmed vrednot slovenske družbe, zapisana v Ustavi RS. Zato MKGP oziroma Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izvajata ozaveščanja prebivalcev Slovenije o odgovornem lastništvu hišnih živali. Nagovarjamo vse populacijske skupine s ciljem razumevanja dobrobiti živali:
- nudenje vseh osnovnih potreb živali,
- pozitiven odnos do živali in
- poudarjanje obveznosti lastnikov živali v družbi.
Odgovoren lastnik se zaveda potreb živali, pa tudi svojih dolžnosti do živali, te so:
- uporaba povodca,
- redno cepljenje,
- ustrezna vzgoja in šolanje,
- preprečevanje motenj v obnašanju,
- preprečevanje lajanja,
- preprečevanje nenadziranega razmnoževanja,
- nakup pri priznanem vzreditelju ter izogibanje nakupom preko spleta ter veliko previdnost pri reševanju uličnih psov iz tujine.
Z večjo ozaveščenostjo in izobraževanjem lahko ustvarimo svet, v katerem so živali vedno prepoznane kot čuteča bitja in v celoti upoštevamo njihovo dobro počutje.
Priporočila lastnikom živali v vročih dneh
Zmožnost uravnavanja telesne temperature, na način ki je značilen za ptice in sesalce, omogoča v vseh okoliščinah bolj ali manj enako telesno temperaturo. Uravnavanje telesne temperature pa ima svoje meje, ki so v določenih okoliščinah vročega poletja tudi presežene.
Mačke in psi izgubljajo toploto predvsem s sevanjem in izhlapevanjem. Ker pa so te živali prekrite z dlako in nimajo žlez znojnic po vsej kožni površini, je oddajanje toplote s sevanjem (skozi kožo) prepočasno. Najpomembnejši način oddajanja toplote pri psih in mačkah je zato izhlapevanje. Hitro in plitko dihanje (sopenje) omogoča odvajanje toplote preko sluznic zgornjih dihalnih poti.
Kadar je žival izpostavljena zelo visokim temperaturam iz okolja in visoki zračni vlažnosti ali pa ima zaradi bolezenske okvare dihal močno zmanjšano učinkovitost izgubljanja toplote s sopenjem, lahko pride do resnih okvar zdravstvenega stanja živali. Končna posledica odpovedi mehanizmov za uravnavanje telesne temperature je povišana telesna temperatura, ki postane nevarna že tedaj, ko za zelo kratek čas preseže 43°C ali ko za dlje časa preseže 41°C.
Po vzrokih za pregretje organizma ločimo dva sindroma nenadnega pregretja organizma: toplotni udar in pregretje zaradi fizične aktivnosti. Znaki toplotnega udara so: pospešen in šibak srčni utrip, oteženo dihanje, modrikaste (cianotične) vidne sluznice, povišana telesna temperatura (41 – 43°C), drhtenje, krči, opletajoča hoja, nezavest, celo pogin.
PRVA POMOČ pri vročinskem udaru: žival moramo nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco in ohlajati z vodo (tuš, gumijasta cev, reka, jezero, morje,…), glavo naj ima dvignjeno, ko žival ohladimo, poiščemo najbližjo veterinarsko pomoč.
Kako lahko preprečimo zdravstvene težave ob visokih temperaturah?
- Sveža pitna voda naj bo vedno na voljo
- Živali omogočite dostop do sence in hladnejših mest – (hladne površine)
- NIKOLI ne puščajte živali v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
- Sprehode in druge fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure
- Posebno pozornost namenite psom brahicefaličnih pasem (kratek gobec), ki imajo zaradi svojih anatomskih značilnosti večje težave z uravnavanjem telesne temperature. Te pasme psov je še posebej priporočljivo hladiti z vodo.
Na kaj moramo biti pozorni pri prevozu rejnih živali?
- Ne načrtujte prevoza živali, ko je zunanja temperatura višja od 35 °C. Pri prevozu živali je najvišja dovoljena temperatura znotraj prevoznega sredstva 35°C. Če zunanja temperatura presega to mejno vrednost ni mogoče zagotoviti primerne temperature znotraj prevoznega sredstva.
- Če se odpravljate na dolge vožnje (vožnje ki trajajo dlje od 8ih ur) preverite vremensko napoved v krajih kjer bo potekala vaša vožnja.
- Živali prevažajte ponoči, tako da se izognete visokim dnevnim temperaturam.
- Natančno se pozanimajte o morebitnih prometnih zastojih (zaradi vzdrževanja vozišča,…). Pripravite načrt obvozov, ki jih boste uporabili, da se izognete prometnim zamaškom.
- V primeru, da pot vključuje prečkanje mejnih prehodov, trajekte ter druge kraje, kjer se predvideva zastoje, še posebej v visoki turistični sezoni, se natančno pozanimajte o predvidenih čakalnih dobah ter planirajte pot na način, da se čakanju kar se da izognete.
- Imejte s seboj številke za klic v sili v različnih državah članicah. V Sloveniji je to številka 112. To številko lahko uporabite v primeru zastojev zaradi prometnih nesreč ali drugih zastojev. Tako vas bodo pristojne osebe pospremile iz prometnega zamaška v kolikor imate na prevoznem sredstvu naložene žive živali.
- Zmanjšate gostoto nakladanja živali. Še posebej, če vozite ovce v polni volni ali prašiče.
- V primeru, da nalagate živali v nadstropjih, povišajte prostor nad živalmi. Višji prostor nad živalmi in zmanjšana gostota nakladanja živali poveča kroženje zraka v prikolici in tako zmanjšuje temperaturo v prostoru.
- Če imate avtomatični ventilacijski sistem ga imejte vedno ko stojite prižganega.
- Vozilo vedno parkirajte v senci. Če je le mogoče ga parkirajte pravokotno na smer gibanja zraka (vetra) tako, da še dodatno povečate izmenjavo zraka v vozilu.
- V primeru dolgih voženj skrbite za to, da imajo živali vedno na voljo dovolj sveže vode. S seboj imejte dodatna vedra za napajanje, poleg tistih, ki jih že imate vgrajena v vozilu.
- Redno preverjate stanje živali na vozilu.
Vir: ministrstvo za kmetijstvo, gozdrastvo in prehrano
