Medtem, ko nekateri sanjajo o nastanku koalicije, vsesplošno nergajo in s prstom kažejo na Vlado RS, češ, kako naj bi ta stala križem rok, je realnost povsem drugačna. Ne dolgo tega odkar je bil predstavljen peti protikoronski paket, je v pripravi namreč že šesti zaporedni pritikoronski paket za pomoč državljanom in gospodarstvu pri odpravljanju posledic epidemije. Tako načrtujejo ohranitev že veljavnih ukrepov, kot je čakanje na delo, beseda pa teče tudi o podaljšanju ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, podaljšanja moratorija za vračilo kreditov še za 12 mesecev ter poenostavitev in dodelitev poroštvene sheme in še marsikaj drugega. S predlogi je namreč priskočila na pomoč tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). 

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je v nedavnem intervjuju za Delo razkril, da bodo na gospodarskem ministrstvu poskrbeli za napoved predlogov ukrepov, za katere so pristojni. Razkril je, da med drugim razmišljajo o subvencioniranju fiksnih stroškov z namenom, da se olajša poslovanje vsem tistim, ki se bodo soočili z upadom prometa za vsaj 35 odstotkov napram lani. Glede možnosti subvencioniranja najemnin je zatrdil, da preučujejo rešitve v sosednji Avstriji, imajo pa tudi zamisel glede odpisa omrežnine- elektrike, vode, komunale, plina vsem tistim, ki na račun ukrepov nimajo možnosti poslovanja. Tako bi lahko po besedah Počivalška prišlo do pokritja dela fiksnih stroškov. Ker v prvih petih paketih niso naslovili vseh težav v določenih delih panog (na primer pomoč mestnim hotelom), je po poročanju STA mogoče pričakovati, da se bo tem na pomoč priskočilo v šestem protikoronskem paketu.

Nedvomno je vzpodbuden podatek, da je na pomoč pri oblikovanju predlogov za nov protikoronski sveženj pristopila tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki poudarja, da trenutne razmere v gospodarstvu terjajo dodatne ukrepe, s katerimi se bo pomagalo prizadetim podjetjem in posameznikom. “GZS je zato pripravila nov predlog ukrepov za PKP6, ki ga je v teh dneh posredovala Vladi RS in pristojnim ministrstvom,” sporočajo preko svoje uradne strani. V GZS predlagajo preložitev uveljavitve določil Zakona o minimalni plači, ki bo povzročil velik dvig plač s prvim januarjem 2021. Menijo, da bi preložitev morala trajati dve leti, natančneje do prvega januarja 2023.

Podali predloge glede višine subvencije za kritje fiksnih stroškov
Pri poroštveni shemi predlagajo popravke za nova posojila in sicer dvig zneska posojila, ki je predmet državnega poroštva na 25 odstotkov prodaje in 2-kratnik stroškov dela, neizključevanje z moratorijem na kreditne obveznosti, poenostavitve pri vlogah za posojila do 1 milijona evrov v smislu zagotavljanja manjšega nabora zahtevanih pogojev.

Glede subvencije za kritje fiksnih stroškov predlagajo, da podjetja, katerih poslovanje je bilo na račun epidemije novega koronavirusa prizadeto in so zaradi tega zabeležili padec prodaje v letu 2020 (glede na isto obdobje 2019), lahko koristijo povračila dela nastalih fiksnih stroškov (najemnine, stroški lizinga nepremičnin in drugih osnovnih sredstev, stroški nujnega vzdrževanja strojev, stroški električne energije, ogrevanja, čiščenja, del NUSZ, strošek softwarskih licenc, strošek zavarovanja, naročnin, strošek obresti in nadomestil, amortizacija opredmetnih in neopredmetenih sredstev, odpisi pokvarljivih dobrin): 80 odstotkov kritja fiksnih stroškov v primeru padca prodaje večjega od 80 odstotkov, 60 odstotkov kritja fiksnih stroškov v primeru padca prodaje večjega od 60 odstotkov in manjšega od 80 odstotkov, 40 odstotkov kritja fiksnih stroškov v primeru padca prodaje večjega od 40 odstotkov in manjšega od 60 odstotkov, 20 odstotkov kritja fiksnih stroškov v primeru padca prodaje večjega od 20 odstotkov in manjšega od 40 odstotkov.

Z namenom, da slovensko gospodarstvo ne bo zaostalo za drugimi tekmeci, ki so sicer deležni spodbud v svojih državah, je nujno, da se ohrani razvojne oddelke v podjetjih, poudarjajo v zbornici. Ker so se sredstva v zadnji finančni krizi zmanjšala, je to privedlo do zaostanka v razvoju v letih 2010-2013, kar se je odrazilo v izgubi tržnega deleža na tujih trgih. Iz tega razloga v GZS poudarjajo, da si želijo sprejem ustreznih in pravočasnih ukrepov, ki bodo preprečili upad razvojnih aktivnosti v podjetjih. Med drugim so z namenom, da se onemogoči nevarnost bega možganov, predlagali subvencijo za razvojne kadre, ki so v podjetjih ključni za pridobivanje in izpeljavo trenutnih in novih poslov. “S tem ciljem naj država nameni sredstva za ohranjanje in novo zaposlovanje vrhunskega kadra v obliki nadomestil za njihove prispevke in plače v višini najmanj 80 odstotkov njihove plače (glede na povprečje zadnjih treh mesecev pred ukrepi COVID-19).”

V predlogih so omenili raziskovalno razvojni vavčer, ki je namenjen spodbujanju sodelovanja med podjetji in inštitucijami znanja pri razvoju novih produktov. “Podjetja kandidirajo za vavčerje, ki jih lahko uporabijo za financiranje razvoja, ki se izvaja na inštitucijah znanja. Skupna višina vavčerja 200 tisoč evrov v dveh letih. Država sofinancira vavčerje (npr. 50 odstotkov), podjetja krijejo razliko.” Predlagali so Razvojno inovacijski projekti (RIP) katerega namen je sofinanciranje razvojnega dela v podjetjih ter investicij v razvojno opremo in stroje za razvoj novih produktov/ storitev in uvajanje novih tehnologij.

Stopnja sofinanciranja pa je motivacijska tudi za velika podjetja (65 odstotkov). V okviru razvojnega paketa predlagajo krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih (subvencija zaposlitve oziroma usposabljanju mladih raziskovalcev v gospodarstvu, ki so vpisani na podiplomski študij; subvencija zaposlitve raziskovalcev v gospodarstvu iz javnih raziskovalnih organizacij ter drugih raziskovalnih in visokošolskih zavodov v Sloveniji itd.).

Predlagajo spremembo pri povračilu nadomestila za skrajšan delovni čas
Glede čakanja na delo predlagajo spremembo pri povračilu nadomestila za skrajšan delovni čas (subvencija države podjetju naj znaša 80 odstotkov nadomestila plače zaposlenega (trenutno so to fiksni zneski, izračunani na podlagi 80 odstotkov minimalne osnove za socialne prispevke), vendar ne manj od trenutnih zneskov, izračunanih na osnovi 80 odstotkov minimalne osnove za socialne prispevke).

Glede čakanja na delo predlagajo preferenčno ureditev ukrepa čakanja na delo za tiste delodajalce, ki zaradi trenutnih ukrepov ne morejo opravljati dejavnosti oz. jo opravljajo v bistveno okrnjenem obsegu. “Izplačano nadomestilo plače za delavce na čakanju, zaposlenih pri teh subjektih, se povrne v celotni višini izplačanega nadomestila, ne le 80 odstotkov. Za vse ostale subjekte naj ukrep čakanja na delo še dalje ostane v veljavi , kot je opredeljen v PKP5,” so jasni.

Prav tako so pri zbornici predlagali tudi ukrepe glede kritja bolniških nadomestil nadomestil v času epidemije, oprostitve vračila državne pomoči, kritja bolniških nadomestil v času epidemije, podaljšanja veljavnosti enotnih dovoljenj za tujce ter drugih dovoljenje v povezavi z delom, zaposlovanjem in samozaposlovanjem tujcev, ukrepe s področja izvajanja prevoza potnikov itd.

Avtorica Nina Žoher, članek je bil prvotno objavljen tukaj.