Mag. Marija Magajne, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, je včeraj na vladni tiskovni konferenci predstavila avtomatiziran način sporočanja rezultatov testov na okužbo z virusom SARS-CoV-2, spremembe in podaljševanje veljavnih ukrepov, dotaknila pa se je tudi tem cepljenja, množičnih testov in poteka epidemije.
»Rezultati testov se sedaj zbirajo v centralni evidenci, ki jo vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), obveščanje pa poteka prek dvostopenjskega SMS sporočila. Za vse, ki SMS sporočil ne uporabljali ali jih ne želijo uporabljati, pa bo še vedno nam voljo obveščanje o rezultatih s strani vstopne točka ali osebnega zdravnika,« je povedala državna sekretarka.
Število testiranj se je v drugem valu epidemije vseskozi povečevalo. Sedaj pa, ko so se začeli izvajati še antigenski hitri testi v zdravstvenih organizacijah in domovih za starejše, se je število izvedenih testov na okužbo z virusom SARS-CoV-2 še povečalo, zato so na Ministrstvu za zdravje v sodelovanju z NIJZ poenotili sistem obveščanja o rezultatih testov na okužbo z virusom SARS-CoV-2.
V času, ko se izvaja več testov, je obveščanje časovno in administrativno izredno zahtevno, zato so na Ministrstvu za zdravje avtomatizirali sistem obveščanja. Podatki o rezultatih testiranj se bodo zbirali v centralni evidenci na NIJZ, prek katere bo organizirano pošiljanje rezultatov s pomočjo dvostopenjskih SMS sporočil. Dvostopenjsko SMS sporočilo zagotavlja varnost, saj bo pacient najprej prejel SMS sporočilo, v katerega bo vnesel samo njemu znan podatek in šele nato bo prejel SMS sporočilo z rezultatom testa.
Posamezniki lahko do svojih rezultatov testa dostopajo prek portala zVEM. Za vse paciente, ki ne uporabljajo SMS sporočil za obveščanje o rezultatih testov ali pa nimajo dostopa do portala e-zdravje, še vedno možno obveščanje o rezultatih testa prek osebnega zdravnika oziroma vstopne točke.
Mag. Marija Magajne, državna sekretarka na Ministru za zdravje, je pri predstavitvi veljavnih ukrepov poudarila, da so za zaščito nosno ustnega predala obvezne maske: »Na območjih, kjer je zaščita nosno ustnega predela obvezna, zaščita z ruto ali šalom ni več primerna, ker se maska veliko bolj oprime obraza. Primerne so tako pralne kot kirurške maske, ki jih je potrebno menjati vsaki dve uri, še posebej, če se zmočijo.»
Glede cepljenja je mag. Marija Magajne, posebej izpostavila možnost, da izrazimo interes za cepljenje proti covid-19 prek spletnega mesta, ki je dostopno na portalu e-uprava. »S prijavo ste izrazili interes za cepljenje proti covid-19. Najprej bodo cepljenje ranljive skupine, zaposleni in varovanci v domovih za starejše, zaposleni v zdravstvu in drugi. Ko bo odmerkov cepiva dovolj, pa bodo prišli na vrsto vsi, ki ste izrazili interes. V naslednjih mesecih boste interes lahko izrazili tudi na cepilnih mestih oziroma kot je navada pri osebnem zdravniku,« je dodala. V prvi fazi bo v Sloveniji eno prevzemno mesto za cepivo proti covid-19 in šest cepilnih centrov v bolnišnicah, kjer se bo cepivo pripravljalo, cepilna mesta pa bodo v vseh zavodih, kjer se bo cepljenje najbolj ranljivih skupin izvajalo. Na ministrstvu ocenjujemo, da timov za cepljenje ne bo potrebno posebej izobraževati, saj imajo vsa potrebna znanja,sam postopek cepljenja pa se ne razlikuje od že uveljavljenih postopkov cepljenja.«
V Sloveniji smo v drugem valu glede števila okuženih in hospitaliziranih bolnikov s covid-19 dosegli raven, ki se ne izboljšuje dovolj hitro. Mag. Magajne, je o tem povedala: »Težko je govoriti enoznačno o razlogih, zakaj se epidemija ne umirja, najbrž jih je več. V Sloveniji se tako kot v sosednjih državah nismo odločili za popolno ustavitev, ampak smo omejili predvsem dejavnosti, s katerimi preprečujemo druženje in s tem raznos virusa v celotni družbi. Širjenje virusa v splošni populaciji pa je prineslo tudi razširitev virusa med najbolj ranljive skupine. V nadaljevanju se bomo ne glede na sprejete ukrepe za sproščanje, ki jih je sprejela vlada, odločali za sproščanje dejavnosti, s katerimi bomo zagotavljali zdravje v najširšem možnem pomenu, to je psihofizično blagostanje. Pritisk na bolnišnice je tisti dejavnik, ki kaže na resnost epidemije. Ta trenutno niti ne raste niti ne pada.»
V nadaljevanju se je državna sekretarka dotaknila tudi teme hitrega testiranja v domovih za starejše: »Testiranje s hitrimi antigenskimi testi v domovih za starejše že poteka, nekateri domovi se odločajo in sami izvajajo testiranje, nekateri so se dogovorili z zdravstvenimi domovi v bližini, nekateri pa so se odločili za sodelovanje z zunanjimi izvajalci, z mobilnimi enotami. Na Ministrstvu za zdravje bomo v kratkem objavili seznam mobilnih enot, ki ponujajo testiranje s hitrimi antigenskimi testi, ne samo za testiranje v domovih za starejše, ampak tudi za druge zainteresirane organizacije.«
