Predsednik vlade Janez Janša se danes udeležuje izrednega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, ki ga je sklical predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Evropski voditelji in voditeljice nameravajo na zasedanju spregovoriti o varnostni situaciji na rusko-ukrajinski meji, predvsem o zadnjem razvoju dogodkov, o tem, kako varovati mednarodno pravo in konvencije, kako pristopiti v odnosu do Rusije in kako v nadaljevanju podpreti Ukrajino ter njeno prebivalstvo.
Ob prihodu na zasedanje je predsednik vlade v izjavi za tuje medije poudaril, da je danes pred voditelji in voditeljicami zelo pomemben sestanek. “Prvič, pomagati moramo ukrajinski vladi in ljudem, da se branijo, moramo jih podpreti tako s humanitarno, ekonomsko kot tudi vojaško pomočjo. Drugič, odločiti se moramo glede sankcij proti ruskim oblastem, kjer je pomembno, da občutijo, da je cena, ki jo bodo plačali za svojo agresijo, velika in da to ne bo nekaj takšnega kot sankcije ob napadu na Gruzijo ter zavzetje Krima. In tretjič, Ukrajini moramo dati pravo evropsko perspektivo. To bi se moralo zgoditi do leta 2030 najkasneje, zato sem skupaj s poljskim predsednikom vlade podpisal pismo, ki sva ga poslala kolegom in predsedniku Evropskega sveta, kjer to tudi predlagava, “je povedal premier in dodal, da osti pristop glede širitve predlagata tudi glede Gruzije, Moldavije in Zahodnega Balkana. “Iz zgodovine zadnjih desetletij se moramo naučiti, da če se prostor demokracije, svoboščin, spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava ne širi, se širi nekdo drug. Nekaj se moramo naučiti iz zgodovine, sicer bomo plačali visoko ceno,” je bil jasen premier.
Ob tem je dodal, da sta zaradi vsega, kar se je dogajalo včeraj, podpisnika omenjenega pisma samo dva, toda ostali kolegi iz Baltskih držav in srednje Evrope so to pismo tudi podprli. Predsednik vlade Janez Janša podpira tudi najbolj resne sankcije proti Rusiji, kajti “ne govorimo o gospodarski rasti, niti ne o inflaciji, ampak o človeških življenjih. Ljudje v Ukrajini umirajo zaradi brutalne ruske agresije.” Glede tega, zakaj sankcije niso bile že sprejete, je premier odvrnil, da je po njegovem vedenju ta paket sankcij res velik in EU koordinira ta paket z zavezniki v ZDA in po svetu. “To je pomembno, če želimo, da sankcije delujejo,” je ob tem dodal.
“Bil sem vesel, ko sem slišal, da Nemčija opušča podporo Severnemu toku, a narediti moramo korak dlje. Danes smo se zbudili v drugačno Evropo, drugačen svet in ravnati moramo ravnati skladno z novo situacijo,” je na vprašanje glede Severnega toka odvrnil premier.
“Zahod je v hladni vojni zmagal zaradi dveh strani: svoboden svet je organiziral svojo obrambo v okviru Nata, ki je preprečila, da bi se komunističen režim širil po Zahodni Evropi. Ključna zmaga pa se je zgodila skozi sistem, ki ga je Zahodna Evropa ustvarila in zaradi katerega so ljudje prebegnili iz Vzhoda na Zahod. To je bil poraz sovjetskega režima. In prav tega se boji Putin in to se bo zgodilo, ko bodo ljudje primerjali življenjski standard v svobodni Ukrajini z življenjskim standardom v Rusiji,” je še povedal premier.
Na vprašanje glede obglavljenja ukrajinskih oblasti je predsednik vlade ponovil besede ukrajinskega predsednika vlade, ki je dejal, da je 100% prepričan, da je pravi cilj ruske agresije obglavljenje ukrajinskih oblasti in postavitev marionetne vlade. “A situacija, kot rečeno, je drugačna kot leta 2014. Ukrajina se bori in upam, da bodo vztrajali ter da se bodo ubranili. Kajti, če se ne bodo ubranili, in mi jim moramo pri tem pomagati, tudi z orožjem, potem nobene sankcije, ki ne bodo govorile o evropski prihodnosti, ne bodo pomagale. Čas za ukrepanje je sedaj,” je povedal premier.
“Bojimo se za varnost vseh ukrajinskih ljudi, tudi za vlado, ker je vlada očitno tarča te agresije,” pa je premier odvrnil na vprašanje, če ga kaj skrbi usoda ukrajinskega predsednika in predsednika vlade. “Upam, da so pripravljeni. Slovenija je bila v podobni situaciji pred 30 leti, vemo, kako se počutijo v tem trenutku, zato o solidarnosti z Ukrajino govorimo nekoliko drugače kot drugi, ki nimajo podobnih zgodovinskih izkušenj. Upamo, da bodo ostali varni, da bodo preživeli in da bodo zmagali in naredili bomo vse, kar je v naši moči, da jim bomo pomagali,” je ob tem še dodal premier.
Prav tako je bil mnenja, da je najbolj pomembna odločitev v tej situaciji na Natu, in sicer, da se zapre zračni prostor nad Ukrajino, kajti “s tem bodo Ukrajinci imeli večje možnosti, da se branijo.”
Na vprašanje, ali se je francoski predsednik Macron nedavno zaman pogajal s Putinom, pa je premier dejal, da se je vedno dobro pogajati, “ker vse je boljše kot vojna.” “Toda premagati Vladimirja Putina v pogajanjih, je dokaj pobožno mišljenje, kajti ko greš v Moskvo, je treba vedeti, da bo vedno prišlo do razlike med besedami in dejanji.
Vir: Kabinet predsednika vlade
