Vsaka žalostna zgodba se mora končati veselo. V naše uredništvo je prišla zgodba, ki kliče k pomoči, ki kliče k sodelovenju. Gre za zgodbo Vanje Ropič, stare 46 let, ki živi s sinom Vidom, 16 let, ki je otrok s posebnimi potrebami.
Zgodba o mami Vanji in sinu Vidu ♥
Zgodba o mami Vanji s sinom Vidom, se je dotaknila tudi nas. Na zgodbo nas je opozorila nekdanja kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec. Tu je zgodba mame Vanje Ropič:
“Na vas se obračam Vanja Ropič, stara 46 let s sinom Vidom, ki jih ima 16 in je otrok s posebnimi potrebami. Živiva v majhni hiški, na mirni lokaciji obrobja Ptuja. Hiša, v kateri živiva sama, je bila prodana na II. dražbi, kupila jo je banka upnica. Ta ista banka nama prihaja nasproti s ceno odkupa hiše, po kateri so jo kupili na dražbi, kar znaša 36.700 EUR. Znesek, ki je za naju nedosegljiv. Tukaj se obračava na Vas s prošnjo, da nama po svojih močeh pomagate zbrati denar za odkup najine hiške.“
“Pred 17 leti, ko sem bila noseča, sva hišo s hipotekarnim kreditom kupila z bivšim možem ter jo, delno obnovila, še vedno pa ni povsem prilagojena invalidu, sploh kopalnica. Junija 2004 se je rodil Vid, ki je pri porodu utrpel poškodbo možganov, diagnosticirano ima cerebralno paralizo in težko epilepsijo. Vid je popolnoma odvisen od tuje pomoči, saj je v plenicah ter ne hodi in ne govori. Potrebuje 24 urno nego in skrb. Zaradi tega sem pustila službo, pred tem sem delala kot učiteljica na šoli. Prejemam nadomestilo za izgubljen dohodek od CSD Ptuj v višini 560 EUR, to je moje plačilo za 24 urno skrb za sina. Vid prejema še 200 EUR dodatka za nego. Vsa leta sem izvajala terapije z Vidom po sistemu »mama terapevt« v skladu z navodili priznane poliklinike iz Zagreba, kamor sva (seveda samoplačniško) mesečno hodila po strokovne napotke, ravno iz razloga, ker nisem imela denarja za drage dnevne samoplačniške terapije, zdravstvo pa terapij krije premalo.
Ob vsem tem je zmanjkalo denarja za plačevanje kredita, bivši mož (vmes sva se razšla) je ostal brez dela. Sama sem vsa ta leta delala, a stvari, ki se ne plačajo, vsaj ne z denarjem. Moj namen nikoli ni bil ostati dolžna karkoli in komurkoli, saj me je to zelo težilo, vendar ob vseh stroških, ki pridejo z otrokom s posebnimi potrebami, žal več ni šlo. Z banko sem se dogovarjala o možnosti najema te hiše. To možnost je banka zavrnila, ponudili so odkup.” Glede na Vidovo zdravstveno stanje, bi bila izselitev zanj res velik stres, kar dokazuje tudi izvid njegovega pedopsihiatra, vsekakor bi bilo povsem prekinjeno njegovo spanje, kajti spi le v popolni tišini, kar je pa tukaj možno, hiša je namreč na mirni lokaciji. Tudi drugače Vid težko sprejema spremembe, zraven tega se pravzaprav nimava kam preseliti. Banka nama prihaja nasproti z odnosom, ki je resnično prijazen in srčen ter zneskom, saj nama ponuja hišo v odkup za 36.700 EUR (cena hiše na II. dražbi), kljub cenilni vrednost hiše, ki je 72.000 EUR.
|
Društvo prijateljev mladine Maribor, Razlagova ul.16, 2000 Maribor.
Znesek prosim nakažite na TRR: 04173-000 0753108, sklic SI00 15062004 s pripisom ZA VIDA, BIC koda banke KBMASI2X.
Donirate lahko tudi z SMS sporočilom na 1919 s ključno besedo VIDU5.
|
“Ker verjameva v srčnost ljudi, se obračava na VAS in VAS prosiva, da pomagate po svojih močeh. Situacija je za naju precej težka in ne vidim drugega izhoda, VI ste najina zadnja možnost in najino upanje. Prosim, pomagajte nama zbrati potrebna sredstva in s tem ohraniti Vidu toplo ter varno zavetje doma. Iskrena hvala za vsako delitev tega zapisa, vsako vaše posredovanje prijateljem in donirana sredstva, ki jih bo v najinem imenu zbiralo,” je zapisala 46-letna Vanja Ropič,.
Na pismo se je odzvala tudi Aleksandra Pivec
Na pismo se je odzvala tudi nekdanja kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki nas je na veliko stisko te družine tudi opozorila. Z veseljem smo se na zgodbo odzvali v našem uredništvu: “Drage prijateljice in prijatelji, Vanja in Vid potrebujeta našo pomoč. Zavedam se, da živimo v času, ki je za vse nas tuj. Počutimo se nemočni in zaskrbljeni, kaj nam prinaša neznan virus in čas mnogih omejitev, ki je posegel v naša življenja. Ne znamo si predstavljati, kako bomo zaživeli “potem”, ko se vrnemo v ustaljene življenjske tokove. Med nami pa so ljudje, ki jim življenje ni in jim ne prizanaša, še z veliko večjimi preizkušnjami,” pravi Aleksandra Pivec.
“Srčno mamico Vanjo Ropič sem začutila z vsem srcem, ko sem kar nekajkrat prebrala njeno prošnjo za pomoč njej in njenemu Vidu. Sama bom seveda pomagala, kolikor je v moji moči. Vas, drage prijateljice in prijatelji pa iskreno vabim, da, premoremo veliko mero sočutja in želje po pomoči in kot že mnogo krat doslej Slovenke in Slovenci dokažemo, da nam JE MAR in da znamo pozabiti na lastne stiske in vso negativo našega vsakdana ter pomagati po svojih močeh Dokažimo še enkrat, da imamo veliko mero čuta za soljudi in večje od vseh težav, ki ob takšnih stiskah postanejo manj pomembne,” je zapisala Pivčeva.
Pomagajmo skupaj!
uredništvo e-Maribor
