Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije ( SURS) se je število prebivalcev od leta 1950 do leta 2017 potrojilo, od leta 2017 do leta 2100 naj bi se povečalo še za polovico. 11. julij so Združeni narodi razglasili za svetovni dan prebivalstva leta 1989, dve leti zatem, ko je svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard.
V letu 2017 je po podatkih Združenih narodov bilo na svetu 7,55 milijarde prebivalcev. Na leto se število prebivalcev povečuje povprečno za 1,2% na leto, ta odstotek se iz leta v leto zmanjšuje. V razvitejših delih sveta (Evropa, Avstralija, Severna Amerika, Japonska, Nova Zelandija) živi 1,26 milijarde (ali 17%) ljudi, v manj razvitih pa 6,29% milijarde (ali 83%).
Tretjina prebivalstva je leta 1950 živela v razvitejših delih sveta, preostali dve tretjini pa v manj razvitih delih. Število prebivalcev se je leta 2017 potrojilo, a geografska rast prebivalstva ni bila enakomerna: najbolj se je povečalo prebivalstvo Afrike, za več kot petkrat, prebivalstvo Latinske Amerike in Karibov se je povečalo za 3,7–krat, prebivalstvo Oceanije in Azije se je povečalo za 3,1–krat, prebivalstvo Severne Amerike se je povečalo za 2,1–krat, najmanj se je povečalo prebivalstvo Evrope, za 1,3–krat, prebivalstvo Slovenije se je povečalo za 1,4–krat.
Delež ljudi, ki živijo v manj razvitih delih sveta naj bi se po projekcijah srednjega scenarija Združenih narodov do konca tega stoletja povečal na 89% oziroma na 9,9 milijarde. V razvitejših delih sveta pa se prebivalstvo številčno naj ne bi bistveno spremenilo: z 1,26 milijarde naj bi se povečalo na 1,28 milijarde. Številčno naj bi se najbolj povečalo prebivalstvo Afrike (za 3,7–krat, sledile naj bi Oceanija (za 1,8–krat), Severna Amerika (za 1,4–krat) in Azija ter Latinska Amerika s Karibi (vsaka za 1, –krat). Prebivalstvo Evrope naj bi se številčno zmanjšalo za 12%.
Zaradi zniževanja umrljivosti svetovno prebivalstvo v zadnjem času izraziteje narašča. Nižja umrljivost je posledica čedalje širše dostopne zdravstvene oskrbe in izboljšanih higienskih razmer.
Ljudje živimo dlje, v letu 2017 je bilo pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v svetovnem merilu 72 let, za ženske 74 let, za moške pa 70 let (to pomeni, da v letu 2017 rojeni Zemljan lahko pričakuje, da bo dočakal povprečno 70 let). Vrednost tega kazalnika naj bi se do konca stoletja zvišala na 82,6 leta (za ženske na 84,6 leta, za moške na 80,7 leta).
Tudi zniževanje rodnosti je pomemben element staranja prebivalstva in posledično zniževanje števila otrok. Več kot pol svetovnega prebivalstva je bilo v letu 1950 starega manj kot 25 let (mladi), prebivalcev, starih 65 let ali več (starejši) pa je bilo 5%. V razvitem delu sveta kažejo demografska gibanja na intenzivno staranje prebivalstva ter posledično na čedalje večje pomanjkanje mladega prebivalstva.
V Sloveniji naj bi se prebivalstvo Slovenije do leta 2025 povečevalo (in se povečalo na približno 2.083.000), nato naj bi počasi začelo padati. Slovenija naj bi imela 1. januarja 2080 1.938.000 prebivalcev, kar je 6% manj kot v 2015, to je v začetnem letu teh projekcij.
V Sloveniji naj bi se celotna stopnja rodnosti – povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15-49 let) v posameznem koledarskem letu v prihodnosti večinoma enakomerno dvigala in leta 2080 dosegla vrednost 1,85. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se bo daljšalo, dečki, ki se bodo rodili v Sloveniji leta 2080 bodo tako lahko pričakali 87 let, deklice pa več kot 91 let.
Vir: SURS
