Že dolga leta deluje iniciativa “Tržnice ne damo”, zadnje čase ni bilo dosti slišati o njej. A se je zadnje čase spet prebudila, ker je ljubljanska mestna oblast ponovno začela s pripravami na gradnjo garažne hiše pod ljubljansko tržnico. Pismo iniciative varuhu človekovih pravic objavljamo v celoti.
Spoštovani Varuh človekovih pravic,
Najlepše se vam zahvaljujemo za odgovor, ki smo ga prejeli dne 29.3.2021.
Iz vašega odgovora je razvidno, da ste zaznali številne nepravilnosti pri delovanju MOP v primeru sprejemanja Zakona o varstvu okolja-2.
Po našem prepričanju gre za preozko razumevanje Aarhuške konvencije v Sloveniji, pa tudi za sistematično kršitev določil predvsem glede napačne interpretacije in nerazumevanja pojma “javnosti”. Zato spremembe predpisa, ki so narejene na osnovi predlogov in mnenj organov oblasti v času javne razprave, niso bile v javni razpravi in so sprejete brez udeležbe javnosti ter SO ZATO NEZAKONITE.
Menimo, da je od treh stebrov Aarhuške konvencije uveljavljen prvi, to je dostop do informacij, medtem ko sta druga dva, t.j. sodelovanje javnosti in dostop do pravnega varstva slabo uveljavljena. Tudi nista v celoti prenešena v domačo zakonodajo!
Kot varuha človekovih pravic vas pozivamo in prosimo, da na področju vseh okoljskih in drugih predpisov, ki so pomembna za varovanje zdravja, prevzamete aktivno vlogo in pomagate preprečiti nastanek nepopravljivih negativnih posledic na okolju, ki zagotovo pomenijo tudi negativne posledice na zdravju.
Zato vam posredujemo sledeče pobude:
1. Predlagamo, da Varuh nadaljuje spremljanje postopka sprejema ZVO-2 in da v primeru, da bosta MOP in vlada kar brez sramu nadaljevala z nezakonitim postopkom, v primernem trenutku piše tudi pravnima službama Vlade in kasneje Državnega zbora, pristojnemu odboru Državnega zbora ter jih opozori na nezakonitost postopka.
V nadaljevanju pa Varuhu predlagamo, da se, če bo vse to brez učinka, obrne na Državni svet s predlogom, da izglasuje veto in v nadaljevanju na Ustavno sodišče z zahtevo po presoji ustavnosti in zakonitosti postopka sprejema zakona. Prepričani smo, da je sistematičnemu ignoriranju sodelovanja javnosti možno narediti konec le tako, da se v enem primeru gre »do konca«, se pravi do Ustavnega sodišča oz. do Evropskega sodišča oz. Compliance Committee–ja. Primer postopka pri sprejemanju ZVO-2 je ravno pravi za to, tako po vsebinski plati, saj gre za temeljni zakon, ki ureja varstvo okolja, kot po grobosti kršenja načel sodelovanja javnosti iz Aarhuške konvencije. Edina težava z uporabo pravnih sredstev v tem primeru je seveda dolgotrajnost postopkov pred Ustavnim sodiščem, čeprav je po drugi strani to še dodaten argument, da je potrebno to pot ubrati čim prej in ravno s tem primerom. Ob tem pa je treba Ustavno sodišče tudi pozvati, da zaradi negativnih posledic izvajanje predpisa začasno zaustavi do odločitve.
2. Nadalje predlagamo, da se Varuh obrne na MOP in na Vlado tudi s pobudo za celovit prenos določil Aarhuške pogodbe, ki zadevajo sodelovanje javnosti (členi 6., 7. in 8.), v domačo zakonodajo.
3. Predlagamo tudi, da Varuh organizira posvet ali več posvetov na temo Aarhuške konvencije in njenih najpogostejših kršitev, na katero naj povabi predstavnike državne uprave (predvsem uradnike z MOP in MOL – slednja tudi sistematično krši navedena načela sodelovanja javnosti pri sprejemu prostorskih aktov). Pri teh posvetih smo predstavniki civilne družbe pripravljeni tudi sodelovati.
Prosimo vas za odgovor.
Lepo vas pozdravljamo,
mag. Marinka Kurilić
za civilno iniciativo Tržnice ne damo, 9872 podpisnikov
Vir: Demokracija
Uredništvo
